10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

Kako uravnati težo glede na metabolizem?

Kako uravnati težo glede na metabolizem? (foto: Shutterstock.com) Shutterstock.com
10. 10. 2008

Večno vprašanje, na katerega boste našli tisoč in en odgovor. O dietah je bilo napisanega že veliko, a le redko kdaj se je kateri izmed strokovnjakov razgovoril o tem, da ima prav vsako telo svoje prednosti in slabosti. Sploh pa trend 'želim si biti suh' ni ravno naraven, dejstvo je namreč to, da ne moremo biti vsi suhi… Kakšna je vaša idealna teža? Predstavljamo vam nekaj informacij o tem.

Dejstvo, da smo si ljudje različni pri razpolaganju z energijo, so dokazali v nekoliko nenavadni raziskavi. Poznega leta 1960 so naredili študijo, ki so jo poimenovali "Vermontova študija prekomernega prehranjevanja" (Sims, E. , and Horton, E. American Journal of Clinical Nutrition, 1968, 21, 1455).

Zapornikom so plačevali za to, da so se redili. Več kot so se zredili več so bili plačani. Ugotovili so, da se nekateri ne morejo zrediti ne glede na to, da jedo isto kalorično hrano. Celo ko so jih spodbudili, da so jedli toliko kot so želeli, se niso zredili. Na dan pa so pojedli več kot 12 000 kalorji! Drugi so se zredili že ob manjšem povečanju hrane.

Upadanje ali zmanjšanje telesne teže je v sorazmerju z nižanjem presnove in obratno, ko vam teža narašča, narašča tudi hitrost presnove. Z drugimi besedami, manj kot tehtate, manj pojeste in več kot tehtate, več pojeste.

Raziskava iz leta 1950 o stanju po izgubi telesne teže kaže, da se spremeni tudi presnova za približno 40 odstotkov (Keys, A. , et al. , Biology of Human Starvation, Minneapolis: University of Minnesota Press, 1950). Eno zadnjih raziskav s tega področja so napravili leta 1995 dr. Leibel, Rosenbaum in dr. Hirsch na univerzi Rockfeller v New Yorku. (New England Journal of Medicine, 1995, 332, 621).

Proučevali so padec telesnega izgorevanja, ki mu je bilo pridružena 10 odstotna izguba telesne teže. Za vsake 4. 5 kilograme je padlo tudi telesno izgorevanje za 12 do 16 kalorij. Potrdili pa so tudi mehanizem, ki naj bi deloval v Vermontovi študiji prekomernega prehranjevanja pred tridesetimi leti.

Dejstvo, da tako povečevanje kot zmanjševanje telesne teže vpliva na presnovo, je znano že petdeset let, pa vendar je zelo malo vplivalo na zavest povprečnega zdravnika, ali kar je še pomembneje, na večino ljudi. Do večjega sprejemanja tega koncepta je prišlo v devetdesetih letih z nastankom teorije o nastavitveni točki pri uravnavanju telesne teže. Raziskovalec dr. Richard Keesey iz univerze v Wisconsinu in dr. Albert Stunkard iz univerze v Pennsilvaniji ter veliko drugih je podprlo zamisel, da so za določanje telesne mase bolj pomembni energijski regulacijski mehanizmi kot kalorični nadzor.

Teorija nastavitvene točke temelji na tem, da človekova naravna telesna teža sloni na genetski in energijski regulaciji. Vaša "naravna teža" znaša toliko, kot tehtate, če jeste v normalnem povprečju, kar pomeni toliko kalorij na dan kot povprečen moški ali ženska.

Telo se nihanj v telesni teži brani na tak način, da prilagaja potrebe po kalorijah tako, da, če želite shujšati pod vašo naravno težo, zmanjša svojo potrebo po kalorijah, če pa se želite zrediti, jih poveča. Raziskava univerze Rockefeller iz leta 1995 je to teorijo podprla in prikazala, da se spremembe stopnje telesnega izgorevanja dogajajo zaradi izgube telesne teže pod človekovo nastavitveno točko.

Spremembe v mišični masi lahko prav tako spremenijo razmerje med telesno težo in presnovo. Mišice so aktivno tkivo, ki zahteva energijo. Če imate več mišic, je vaša potreba po energiji tekom celega dneva večja in je zato tudi presnova hitrejša. Nobenega dvoma, da bo zvečana mišična masa vplivala na povišanje presnove. Pri vsem tem pa se moramo zavedati, da obstajajo tudi hormonalne razlike med moškimi in ženskami.

foto: Shutterstock

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri