Najlepše kolesarske poti v Sloveniji
Najlepše kolesarske poti v Sloveniji
To so astrološka znamenja, ki se bojijo ponovno ljubiti
To so astrološka znamenja, ki se bojijo ponovno ljubiti
V čem bi se morali preizkusiti glede na vaš astrološki znak
V čem bi se morali preizkusiti glede na vaš astrološki znak

Eksplozivno zdrav

26. 10. 2006

Ta skromna enoletna rastlina ima v pravljicah čudežno moč, saj eno samo zrnce zraste visoko v nebo. Spomladi je s prekrasnimi cvetovi prava paša za oči, toda bistvo je skrito v zrelih plodovih . .

Prehrana

Jakec in fižolček

Prvo zrnce fižola (lat. Phaseolus vulgaris, angleško kidney beans) je skrivnostno vzklilo nekje v plodnih nedrjih ameriške celine. Zanesljivo so ga poznale že stare indijanske civilizacije od Mehike do Peruja, saj ga omenja njihova bogata mitologija. Španski konkvistadorji so ga v 16. stoletju spoznali kot del jedilnika ameriških Indijancev in ga skupaj s krompirjem, koruzo in paradižnikom, tovorom, dragocenejšim od suhega zlata, pripeljali v Evropo. Potem ko je osvojil brbončice kraljevskih španskih gurmanov, ga je papež Klemen VII. prenesel v Italijo. V Francijo je zašel kot darilo njegovi nečakinji, slavni kraljici Katarini Medičejski. Na videz skromen fižol je namreč vselej imel vpliv in zveze z ljudmi na najvišjih položajih.

Slovenci smo fižol začeli gojiti v 17. stoletju in prav kmalu nam je zaradi nasitnosti in dobrega okusa močno prirasel k srcu. Predvsem je se­sta­vina mnogih domačih jedi na žlico, med njimi je verjetno najbolj znana jota. Fižol pa ni razvnemal le kuharsko, ampak tudi prerokovalsko in obredno domišljijo Slovencev. Tako gredo v Prekmurju fantje in dekleta na kresno noč miže otipavat fižolove prekle. Če je izbrana prekla suha, debela, kriva, visoka ali ravna, bo takšne postave tudi bodoči mož ali žena. Belokranjci pa gredo k polnočnici s tremi zrni fižola v žepu, se usedejo na trinožnik in tako vidijo čarovnice.

Od juhe do sladice

V petek zvečer, v nizu tematskih zabav, kot so ličkanje koruze in ribanje fug, lahko povabite prijatelje na prebiranje fižola, ga namočite čez noč in naslednji dan pripravite iz njega eno iz­med božansko okusnih fižolovih jedi. Izbira je neverjetno pestra. Iz fižola lahko pripravite ju­he, enolončnice, priloge, torte in pecivo. Strogo varovana skrivnost je, da slaščičarji pri pripravi kostanjevega pireja pogosto goljufajo s fižolom.

Pa še ena prednost – enolončnice iz fižola lahko brez skrbi jeste nekaj dni (seveda če lonec stoji v hladilniku).

Pokajte od zdravje

Nobena vrtnina, razen krom­pirja, nima toliko različnih sort kot fi­žol. Na vzhodu so vzg­ojili celo sorte, ki so tako velike, da jih lah­ko pripravimo kot majhne zrezke, po oku­­su in videzu podobne mesu. Pri nas gojimo številne bele in pi­sane sorte raznih oblik. Pri­pravljamo jih na različne nači­ne, v vsaki pokrajini po svoje.

Fižol ima visoko hranilno vrednost in je bogat s sko­raj vsemi esencialnimi aminoki­slinami. Vsebuje precej leci­tina in številne rudnine: kalij, kalcij, železo, magnezij, fosfor, cink in druge. Nima posebno veliko vitaminov, vendar pa ga pri pripravi jedi običajno kom­biniramo z raznimi vrstami zelenjave. Več vitaminov (pred­vsem vitamina E in C) vsebujejo fižolovi kalčki. Shranjevanje posušenega fižola je zelo preprosto, nje­gova hranilna vrednost pa ostane enaka.

Raziskave so potrdile, da fižol zni­žu­je raven holesterola in trigliceridov v krvi, zato ga priporočajo osebam z aterosklerozo. Še posebno primeren je tudi za bolnike s srčno-žilnimi obolenji. Za ljudi z občutljivo prebavo pa je lahko “pretežek”, zato da mu dodajo začimbe in zelišča, ki ublažijo napihnjenost – kumino, timijan in majaron.

Pri uri biologije

Janezek vpraša očeta, kako nastanejo otroci, ta pa mu od­govori: “Pod preprogo daš fižolček, zjutraj pa dobiš dojenčka. ”

Janezek poskusi. Ko naslednji dan pogleda pod pre­progo, najde v fižolu črva.

Janezek se zgrozi: “Fuj, če ne bi bil moj sin, bi te naj­raje pohodil! ”

Namakanje in predkuhanje pomaga proti pokanju

Poleg obveznega namakanja “čez noč”, brez katerega se fižol tudi v sto letih ne bi skuhal, obstaja še nekaj trikov, kako mu izboljšati okus in ga narediti laže prebavljivega. Ena od zvijač je, da ga damo v hladno vodo, kuhamo 15 minut, odcedimo in damo kuhat v novo vodo. Nekateri to ponovijo kar dvakrat. Tako iz fižola izločimo snovi, ki povzročajo njegov znameniti “napihovalni učinek” in njegove glasne posledice. To sem uspešno testirala na sebi in drugih jedcih. Drug trik je, da ga kuhamo brez so­li, ker ima tako boljši okus in je hitreje skuhan. Poso­limo ga proti koncu kuhanja.

Vsi recepti so za 4

Fižolova kremna juha

Sestavine:

160 g belega fižola

40 g suhe slanine

2 žlici masti ali olja

40 g čebule

2 stroka česna

1 korenček, zelene in peteršilja

2 žlici moke

1 l jušne osnove ali vode

malo belega vina

lovorov list, sol, poper

Priprava:

Fižol preberemo in operemo, ga damo v lonec in dolijemo mrzlo vodo. Malo ga pokuhamo in odcedimo. Vrnemo ga v lonec in prelijemo z jušno osnovo ali vodo. Dodamo na kocke narezano slanino in ze­lenjavo. Kuhamo na majhnem ognju, dokler se sestavine ne zmehčajo. V kozarcu mrzle vode razmešamo žličko moke in vlijemo k fižolu, da se zgosti. Juho pretlačimo skozi cedilo ali še bolje – s paličnim mešalnikom. Jed vnovič zavremo ter dodamo vino in po­per. Solimo po okusu. Kremno juho lahko postrežemo nekaj rezinami trdo kuhanih jajc in posuto s sesekljanim peteršiljem.

Na obrok:

245 kalorij, 35 g ogljikovih hi­dratov, 13 g beljakovin, 6, 5 g maščob.

Fižolova solata

Sestavine:

600 g kuhanega fižola

1 večja glavica čebule

bučno olje, balzamični kis

sol in poper

Priprava:

Kuhan fižol začinimo po okusu. Lahko mu dodamo koruzo ali naribano rdeče oziroma belo zelje.

Na obrok:

67 kalorij, 1, 5 g beljakovin, 7 g ogljikovih hidratov, 3, 75 g maščob.

Ričet s fižolom

Sestavine:

500 g prekajenih svinjskih rebrc

320 g fižola

120 g ječmenove kaše (ričeta)

šopek peteršilja

4 stroki česna

80 g čebule

3 žlice masti ali olja

mleta rdeča paprika po okusu (sladka, pekoča ali obe)

lovorov list

sol in poper

Priprava:

Fižol skuhamo že prejšnji dan. Posebej skuhamo svinjska rebrca (ki jih prej operemo pod toplo vodo in razrežemo na dva kosa za vsak obrok), vodo od kuhanja prihranimo. Tudi ječmenovo kašo skuhamo posebej. Kuhan fižol precedimo in pomeša­mo z ječmenovo kašo. Dodamo meso in vse skupaj zalijemo z vodo, v kateri se je kuhalo. Pozor, dodajte ravno pravšnjo količino teko­čine, da ne bi bila jed bodisi preslana bodisi preredka. Čebulo drobno sesekljamo in po­pražimo na masti ali olju, da postekleni. Do­damo ji rdečo papriko in česen ter vse skupaj vmešamo v ričet. Pri koncu kuhanja dodamo še peteršilj in lovorov list ter po potrebi do­so­limo in popopramo. Po želji lahko dodamo malo pekoče paprike v prahu ali vinski kis. K tej jedi se odlično prilega solata iz svežega ali kislega zelja.

Na obrok:

788 kalorij, 49 g beljakovin, 29 g ogljikovih hidratov, 42 g maščob.

Pečeni fižol (gravče na tavče)

Sestavine:

500 g belega fižola (tetovca)

2 večji glavici čebule

4 stroki česna

2 suha pekoča feferona

20 dag svežega paradižnika

malo sveže zelene

2 sveži papriki

nekaj rezin slanine

žlička mlete rdeče paprike

malo sesekljanega peteršilja

4 žlice olja

žlica moke

malo sesekljane sveže mete

sol in poper

Priprava:

Fižol namočimo čez noč ter ga naslednji dan odcedimo in skuhamo. Nekaj te­kočine odlijemo, malo pa je pustimo. Se­sekljano čebulo popražimo na olju, jo posu­jemo z mleto papriko in dodamo paradižnike, strt česen ter na kocke narezano zeleno in papriki. Vse skupaj posujemo z moko. Dobro premešamo in dodamo fižol z malo tekočine, v kateri se je kuhal. Vmešamo nasekljana pekoča feferona, sol in poper ter na kratko prevremo. Stresemo v naoljen lončen pekač, prekrijemo z rezinami slanine, prelijemo z žlico olja ter posujemo z na­sekljano meto in peteršiljem. Pečico segrejemo na 180 °C ter pečemo 20 minut. To je najboljša priloga na svetu k slastnemu mesu z žara!

Na obrok:

202 kaloriji, 7, 7 g beljakovin, 21, 7 g ogljikovih hidratov, 9, 5 g maščob.

Mineštra z bobiči (kraška specialiteta)

Sestavine:

240 g mlade koruze (“bobičev”)

120 g rdečega fižola

240 g krompirja

1 večji korenček

60 g prekajene slanine

kost od kraškega pršuta

30 g česna

šopek peteršilja

sol, poper, lovorjev list

Priprava:

Pršutovo kost očistimo in na krat­ko pokuhamo v vodi, potem pa jo damo kuhat skupaj z namočenim rdečim fižolom. Če ni­mamo pršutove kosti, lahko uporabimo kocke pršuta, ki jih dobimo v vsaki bolje zalo­ženi trgovini z živili. Kost lahko nadomestimo s 50 grami kock kraškega pršuta. Ko je fižol skoraj kuhan, mu dodamo mlado koru­zo. Pri­pravimo pesto: drobno nasekljamo sla­nino, česen in peteršilj, premešamo in dodamo fi­žo­­lu skupaj s krompirjem, narezanim na kocke in lovorovim listom. Ko je vse kuhano, izvle­čemo iz lonca kost, odstranimo z nje meso, ga narežemo na koščke in vrnemo v mineštro. Za­či­nimo po okusu in varčujemo s soljo, saj je pršut že slan. Juho pustimo stati 15 minut, preden jo postrežemo.

Na obrok:

270 kalorij, 15 g beljakovin, 44, 5 g ogljikovih hidratov, 4, 7 g maščob.

Fižolove kroglice

Sestavine:

400 g kuhanega fižola

150 g sladkorja

150 g margarine ali masla

200 g suhih fig (po želji)

2 rumenjaka

200 g mletih piškotov

50 g sesekljanih orehov

žlica ruma

žlička limoninega soka

2 rebrci jedilne čokolade

Priprava:

Kuhan fižol pretlačimo. Rumen­jake in sladkor mešamo tako dolgo, da dobi­mo gosto spenjeno maso. Nato dodamo ma­slo, pretlačen fižol, drobno narezane fige, orehe, rum, limonin sok in zmlete piškote. Vse dobro pre­mešamo. Iz nastale mase obli­kujemo kro­glice ter jih povaljamo v mešanici kristal­nega sladkorja in grobo nari­bane čo­ko­lade. Postrežemo jih v papirnatih košaricah.

Na kroglico:

62 kalorij, 9, 5 g ogljikovih hidratov, 0, 7 g beljakovin, 3 g maščobe.

Vida Voglar

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri