Drugim vedno daste še eno priložnost, vedno priskočite na pomoč ali se ponudite, da bi opravili nekaj, česar si nihče ne želi, občutljivi ste na čustva drugih in redko se prepirate. A prijaznost ima tudi negativno plat.
Če ste vedno prijazni, se za tem prijaznim površjem lahko skrivajo psihološke nevarnosti, negativna plat, ki terja svoj davek.
Tukaj je nekaj najpogostejših negativnih plati prijaznosti:
1. Ponotranjenje
Ste res vedno tako dobri in umirjeni? Razen v primeru, ko ste na kakšnih močnih zdravilih, najbrž ni vedno tako.
Tisti, ki so vedno prijazni, vse ponotranjijo – negativna čustva, ki v vsakdanjem življenju ponavadi pridejo na plano, držijo v sebi. Stranski učinki tovrstnega dejanja pa so pogosto depresija, anksioznost in odvisnost.
2. Občasni izpadi
Če depresija, anksioznost in odvisnost niso dovolj močne, da bi obvladale vse negativne občutke, boste verjetno kdaj izgubili oblast nad seboj; morda bo to avantura za eno noč, pretiravanje pri nakupih ali pitju alkohola, stresanje jeze nad otrokom, psom ...
Vse to na plano privre kar iznenada, nakar vas prevzame strašanski občutek krivde, zaradi česar se izdatno opravičujete, obljubljate, da tega nikoli več ne boste storili ... dokler tega ne ponovite. Dokler se pritisk spet ne nabere in vas stres spravi ob živce.
3. Samokritičnost
Prijazneži namesto drugih ponavadi skoraj vedno raje okrivijo sebe. Ves čas na vas vpije tisti kritični in oštevajoči glas, ki vam kuka čez ramo in vam žuga.
Ker ste ves čas podvrženi nenehni verbalni zlorabi, prisežete, da se boste še bolj potrudili, da ne boste zamočili, da boste še bolj prijazni, a ni nikoli nič dovolj dobro; krivda, napake in prevzemanje krivde so na vsakem koraku. Tovrstno življenje je precej nesrečno.
4. Zamera
Kopičenje zamere lahko pogosto sproži izpade, včasih pa gre za počasnejše in ves čas prisotno vrenje, ki ga skupaj z vsem ostalim ponotranjite.
Do zamere pride, ker vaša prijaznost vedno prinaša tudi pričakovanja – da bodo drugi cenili vaš mučeniški trud oziroma bodo sledili vašemu zgledu in se bodo tudi sami vedli kot vi, npr. drugim bodo dajali prednost, prevzeli bodo pobudo itd. – ali pa od njih pričakujete, da bodo prepoznali vaše potrebe in se nanje odzvali, pa čeprav jih nikoli ne izrazite.
5. Občasno izgorevanje
Če ves čas prenašate ta težka bremena, imate več možnosti, da se boste občasno sesuli. Morda bo šlo za izčrpanost ali pa boste zboleli oziroma zapadli v hudo depresijo. Za trenutek boste delo tako postavili na stranski tir, ko si boste opomogli, pa boste spet skočili v akcijo.
6. Vnaprejšnje sklepanje kompromisov v odnosih
Namesto da bi v pogovoru že na začetku izrazili svoje želje, najprej pričakujete oziroma domnevate, kaj vaš sogovornik želi, nato pa svoje potrebe postavite na stranski tir, še preden se pogovor sploh začne.
Mislite si: sodelavka verjetno ne bi hotela zamenjati moje celotne izmene čez vikend. Zato jo, namesto da bi vprašali, če bi vas lahko cel vikend nadomeščala, raje vprašate, če bi lahko delala v soboto.
Če v odnosih z bližnjimi ves čas že vnaprej sklepate kompromise, ne boste nikoli dosegli tistega, kar si želite (čeprav sanjarite o tem, da vam bo sogovornik prebral misli in to sam ponudil), temveč boste dosegli samo delno uresničitev, ki je »še kar v redu«.
Sčasoma bo tako tudi vaše življenje postalo samo del tega, kar si od njega želite.
7. Včasih se zdite oblastni ali pasivno agresivni
Drugim, še posebej vašim bližnjim, se včasih zazdite rahlo oblastni oziroma pasivno agresivni – ker takšni tudi ste. Karakterno malce popustite, zato začnete pritiskati na druge oziroma jim vzbujati občutek krivde, ali pa se z nečim strinjate, potem pa nastopite pasivno agresivno, ker na plano stopi naše nezadovoljstvo.
8. Vaši odnosi so obstali
V odnosih z bližnjimi lahko primanjkuje globine. Ker že vnaprej sklepate kompromise in vse ponotranjite, nikoli odkrito ne izrazite svojih želja in občutkov, kar pomeni, da niste iskreni in čustveno intimni.
Če sta oba partnerja prijazneža, pa se ti učinki podvojijo, kar vodi v nekonflikten, a površinski odnos.
9. Poznejše obžalovanje
Življenje živite samo napol, nihče vas zares ne pozna, ogromno priložnosti ste zamudili, ko ste izpolnjevali želje drugim, ne samim sebi. To vas lahko pripelje od resnega obžalovanja.
Mar to pomeni, da ne bi smel biti prijazen?
Nikakor ne. Obstaja pa bistvena razlika, če si življenje krojite na podlagi vrednot ali pa anksioznosti.
Življenje, ki ga krojijo vrednote, vodijo prav vaše vrednote in prepričanje, kako se morate kot odrasla oseba vesti do drugih. Prijazni in uvidevni ste, zavedate se, da se na tem svetu vsi borimo, do drugih ste takšni, kot si želite, da bi bili drugi do vas. Tega ne počnete zato, ker je tako prav oziroma iz občutka krivde, temveč zato, ker vas vodi vaše življenjsko prepričanje.
Hkrati pa ste sposobni reči »ne«, zase poskrbite prav tako dobro kot za druge, znate biti odločni in odkriti, ne da bi bili ob tem agresivni in žaljivi. V življenju vam gre večinoma zelo dobro.
V življenju, ki ga kroji anksioznost, pa je prijaznost sredstvo za obvladovanje anksioznosti. Prijazno držo ste zavzeli, da bi se izognili konfliktom in soočenjem, ki jih ne prenesete.
Vir: Psichology Today
Preberite še: 16 stvari, ki jih ne smete početi sami sebi
In Močna oseba teh stvari nikoli ne naredi zaradi partnerja – ali koga drugega
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
