10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

Kako zgodaj lahko opazimo, ali imamo opravka s psihopatom (in kako lahko to preverimo)

Kako zgodaj lahko opazimo, ali imamo opravka s psihopatom  (in kako lahko to preverimo) (foto: Profimedia) Profimedia
19. 4. 2019

Že pri dvoletnikih so vidna odstopanja, zgodnje odkrivanje pa lahko pomaga pri oblikovanju zdrave osebnosti.

Vsi radi verjamemo, da se lahko spremenimo, če dobimo priložnost za spremembo. Če privzamemo, da je trditev filozofa Johna Lockeja resnična in smo ljudje, ko pridemo na svet, zares kot nepopisan list papirja – ali torej lahko tisto, kar se je nanj zapisalo v prvih letih življenja, še popravimo?

Priznani psiholog William James je verjel, da se naša osebnost izgrajuje tja do 30. leta starosti. Toda kako naj si potem razlagamo odkritja Rebecce Waller in njenih kolegov z Univerze v Michiganu, ki so leta 2016 odkrili, da so poteze psihopata opazne že pri dveletnih otrocih?

Mnogi ljudje povedo, da so razvoj asocialne, psihopatske osebnosti opazili že zgodaj. Ko je otrok trpinčil domačo žival, zasmehoval vrstnika ali sodeloval pri manjših krajah. Toda do teh ugotovitev človek pride šele, ko pogleda nazaj, sproti jih lahko spregleda. Če bi želeli potek dogodkov spremeniti, je treba ukrepati dovolj zgodaj.

Preverjanje, ali imamo opravka s psihopatom, je sicer leta 1970 uvedel kanadski psiholog Robert D. Hare. Izumil je seznam PCL (Psychopathy Checklist), s pomočjo katerega definiramo odstopanja. Glavni komponenti tega testa sta

  1. šarm, pomanjkanje empatije, manipulativnost in
  2. nezmožnost obžalovanja preteklih dejanj in priznavanja napak ter impulzivno, tvegano, deviantno ali celo kriminalno vedenje.

Že omenjena skupina znanstvenikov z Univerze v Michiganu je pod drobnogled vzela 731 dvoletnikov in njihovih mater. Vzorec sicer ni reprezentativen za celotno populacijo, saj so obravnavali otroke iz socialno šibkega okolja, pri katerih že obstaja več rizičnih faktorjev. Spremljali so jih vse do otrokove starosti 9 let in pol. Skupina je za oceno otroka prosila starša iz primarne družine, drugega starša in učitelja.

Skupno pa jim je bilo naslednje:

1. Otrok po neprimernem vedenju ne občuti krivde.

2. Kaznovanje otrokovega vedenja ne spremeni.

3. Otrok je sebičen: ne deli z drugimi.

4. Otrok laže.

5. Otrok je zvit, želi me pretentati.

Pri teh otrocih so zaznali, da se pogosto znajdejo v prepirih, uničujejo igrače ali doživljajo izbruhe jeze. Raziskovalci so ločevali osebnostne od vedenjskih motenj in tako prišli do sklepa, da se otroci, ki imajo težave že v zgodnjem otroštvu, tudi pozneje v življenju pogosto znajdejo v težavnih okoliščinah.

Med preučevanimi, ki so se znašli visoko na lestvici psihopatskega vedenja, so torej ugotovili, da lahko že pri dvoletnikih ali triletnikih pride do vedenjskih težav. Odgovoren skrbnik te težave hitro opazi in ukrepa. Otroku ob vednosti širše družine in pedagogov starš lahko pomaga razviti se v bolj občutljivo in bolj sočutno osebnost.

Način, kako otroka vzgajamo, igra veliko vlogo v človekovem duševnem razvoju. In lahko tok dogodkov dovolj zgodaj spremeni, ga preusmeri.

Več na: Psychology Today

Preberite še:

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri