10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

Mobing - pritisk in izsiljevanje na delovnem mestu

Mobing - pritisk in izsiljevanje na delovnem mestu (foto: Shutterstock.com) Shutterstock.com
2. 6. 2013 Vir: Lisa

Izvajanje pritiska na delovnem mestu, torej v službi, v kateri običajno prebijemo skoraj pol (budnega) dneva, je lahko grobo rečeno – smrtonosno. S tujko mobing se označuje šikaniranje, izsiljevanje, spolno nadlegovanje, verbalno pritiskanje na zaposlenega, psihološko manipuliranje in izsiljevanje.

Nisem povzela slovarja ali pravopisa, ker menim, da vsakdo od nas malce po svoje razume omenjeni fenomen, ki je vse pogostejši.

Predvsem je prepoznavanje znakov mobinga posledica ozaveščanja zaposlenih, ki se zavedajo, kaj spada pod normalne in pričakovane zahteve nadrejenih od zaposlenih ter kako se izvajajo ukrepi, kaj pa presega poslovne uzance, pravila poslovanja in poslovno klimo, ki prevladuje v nekem delovnem kolektivu.

Običajno prizadeti posameznik občuti neprimerne in nasilne vložke občasno in jih niti ne dojame kot neprimeren in nedostojen pristop (običajno) nadrejene osebe, zato se mobing po tihem nadaljuje in stopnjuje.

Ko se začne oblikovati verbalno nasilje v smislu izrednih sestankov, na katerih se dotičnemu očita vse sorte nepravilnosti, neizpolnjevanje zadanih nalog ali pa se izvaja 'pranje' možganov, se sčasoma pritiski in zahteve stopnjujejo do te mere, da začne dotična oseba čutiti tesnobo, jezo, zagrenjenost, njegova storilnost se posledično zmanjša, stres dosega izjemno moč, vsakodnevni prihod na delo se spremeni v muko in zaposleni komaj čaka konec delovnika.

Mobing, ki ga izvajajo nadrejeni

Poznamo mobing, ki ga izvajajo nadrejeni. Z avtoritativnega položaja zahtevajo mogoče in nemogoče, se izživljajo in to običajno le na posamezni osebi, ki jim gre v nos ali je ne prenesejo iz takega ali drugačnega razloga, vsekakor pa ne znajo razložiti s trdnimi argumenti, kaj je tako zelo narobe naredil podrejeni.

Mobing, ki ga izvajajo sodelavci

Poleg tega pa lahko zaposleni doživlja mobing tudi od sodelavcev in verjemite, da to sploh ni tako redek primer.

Poznam gospo, ki je na delovnem mestu postala zelo nesrečna, ker so jo začeli sodelavci ignorirati in ji nagajati ter se do nje na splošno vesti neprimerno, ko jim je povedala, da si pač ne more privoščiti vsakodnevnih kosil med odmorom, saj je v tem času imela druge načrte.

Pa se je sodelavka spravila nad njo z raznimi obtožbami in s klevetanjem pridobila na svojo stran tudi druge sodelavke, ki so jo tudi začele ignorirati in se ji posmehovati. Se sliši zelo banalno, a je žal resnično.

Vidite, mobing je lahko zelo prikrit in subtilen, prizadeti ga začuti kot ogroženost in kot strah pred tistimi, ki izvajajo mobing, lahko pa je direkten in naperjen na točno določeno sfero dela ali aktivnosti.

Težko ga je dokazati, posameznika pa prizadene na različnih področjih: strah pred izgubo službe, strah, kako bo posameznik preživel, nemoč in občutenje žrtve, ki bo vedno obsojena ali zasmehovana, karkoli naredi, neracionalne obtožbe nadrejenih krojijo vsakdan v službi in zaposleni se težko izmota iz lovk manipulacij in spletk.

Kakšna je rešitev?

Običajno tisti, ki izvajajo mobing, tega ne bodo nikoli prepoznali, kaj šele priznali, saj se bodo vedno znali izgovoriti na milijon zadev, in sicer, da ni bilo narejeno, kot je bilo naročeno, ali da se oseba ni primerno vedla in podobni izgovori.

Zato pogovor ali dokazovanje prizadete osebe tistemu, ki izvaja mobing, da nima prav in da izvaja pritisk, običajno ne zaleže in se kaj dosti ne spremeni. Žrtev lahko vloži tožbo na sodišče, a kot vemo, so naši sodni mlini dolgotrajni in nič kaj učinkoviti, posameznik pa vseeno mora hoditi na delo.

Ali se čudimo, da je toliko bolniških odsotnosti?

Marsikdo od pritiska in občutenja mobinga fizično zboli, njegovo delo trpi, izogiba se službenim aktivnostim in se zateče na bolniško odsotnost, kar pa je spet lahko izgovor in dokaz delodajalca, da dotični ne dela dobro. Začarani krog torej.

Če se vam zdi, da ste žrtev mobinga, poiščite dobrega odvetnika in se pozanimajte o zakonski rešitvi, sami pri sebi pa presodite, ali ste dovolj močni za bitko dokazovanja.

Melita Kuhar Pucko, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok

Značke: mobing

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri