METKA ALBREHT
"Žal se letošnjega Ljubljanskega maratona ne bom udeležila zaradi službene odsotnosti. Je pa res, da bom na dan maratona podoživljala start, ko sem sama stala v družbi pisanih tekačev. Vem, kaj tekač takrat doživlja. Vem, kakšni nori občutki so to. Kako si v družbi sotrpinov adrenalinsko polniš srce in nabiraš še zadnje moči v noge, roke, ko čakaš, da slišiš pok, ki oznanja začetek tekme," pripoveduje Metka, ki ob tem doda, "da ni lepšega, ko si kondicijsko pripravljen, ko se zavedaš, da 21 ali 42 kilometrov pretečeš lahkih nog, ker veš, da so noge navajene napora. Ker se zavedaš, da je glava pripravljena na nekajurni odklop, in ker veš, da znaš borbati."
In kaj da nekdanji misici največji zagon?
"Množica ljudi ti da dodatni zagon, saj je tek na ljubljanskih ulicah preplavljen z gledalci, ki podpirajo, ki bodrijo, zato je vse skupaj začinjeno še s prijetnimi trenutki, ko ti kdo iz občinstva nameni spodbudni krik: "Dajmo, Metka!"
"Poleg tega pa ima vsak tekač svoj cilj. Svoje želje. Nekateri tečejo na čas, drugim je pomembno, da do konca pretečejo izbrano razdaljo. Mislim pa, da je tek v zadnjem času najbolj priljubljena rekreacija. Z njim predihamo, odmislimo slabo in prikličemo dobro. Tek nas definitivno združuje in dopolnjuje. Vsaj mene, zato večkrat rada poudarim, da z vsakim korakom postajam boljši in bolj strpen človek."
Besedilo: Alesh Maatko
Novo na Metroplay: Tomi Meglič o globoki ustvarjalnosti, otroštvu in očetovstvu
