10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

Petra Vladimirov: ultramaratonka, ki želi pisati dobre zgodbe

Petra Vladimirov: ultramaratonka, ki želi pisati dobre zgodbe (foto: Založba UMco) Založba UMco
27. 9. 2019

Petra Vladimirov je posebna ženska, diplomirana psihologinja in magistra sociologije, zaposlena v Vzgojnem zavodu Kranj kot vzgojiteljica otrok z motnjami vedenja in čustvovanja. V prostem času teče, da ustvarja zgodbe. In pred dnevi je Petra v knjigarni konzorcij predstavila svojo prvo knjigo Evforija - 233 kilometrov Pirenejev ob poti do morja

Nekaj svojih zgodb je Ljubljančanka iz samega centra mesta napletla na klasičnih maratonih, v zadnjih letih jih je dopolnila z udeležbami na domačih in tujih ultratekaških prireditvah.

Leta 2017 se je z Žano Andreevo udeležila Evforije, 233-kilometrske tekaške preizkušnje prek andorskih Pirenejev. Tekmo je zaradi zloma noge zaključila predčasno. Takoj naslednje leto sta se z Žano na povabilo organizatorjev vrnili, da poravnata račune.

In po klicu Sama Ruglja iz založbe UMco je nastla zgodba o knjigi Evforija.

Avtoričin knjižni prvenec na humoren in zelo berljiv način opisuje nesrečo med tekaško tekmo v Andori, obdobje okrevanja ter ponoven nastop leto kas­neje na 233-kilometrski preizkušnji, ki velja za eno najtežjih na svetu. Slikovitim opisom tega popotovanja dodaja poglob­ljena razmišljanja o teku in življenju nasploh. Hkrati pa Petra pripoved mojstrsko preplete z zgodbo o šestdnevnem pohodu mladostnikov vzgojnega zavoda iz Kranja neposredno na morje. Dogajanje prehaja iz zgodbe v zgodbo, ta pa naposled postane ena sama: korak za korakom vsak zmore vse in vsak ima svojo Evforijo.

»Knjigo sem posvetila tem mojim mulcem o katerih se nikoli ne širijo dobre zgodbe. Jaz pa želim širit dobre zgodbe, želim, da se o naših otrocih piše tudi takrat, ko naredijo nekaj dobrega in nekaj velikega, ne samo, ko je okoli njih kakšen škandal« je Petra s tako ljubeznijo govorila o svojih »mulcih« , ki jih vsako leto pelje peš iz Kranja na morje, da so šle budnemu poslušalcu na predstavitvi knjige v Konzorciju kar kocine pokonci. Kdor bo prebral knjigo si bo brez dvoma želel spoznati Petro, njeno Žano ve mulce, ki nastopajo v knjigi. In vsak bo želel napisati svojo zgodbo in ujeti kakšno čarovnijo, ki jo ponuja življenje.

Založba UMco

»Za nama je bilo štiriindevetdeset kilometrov pirenejskih gora in vsaj deset kilometrov skupnega vzpona. Pred nama toliko in še pol. Vegast skrilasti šoder, strma brezpotja bodečih trav, alpske močvare in zahrbtna snežišča, ki sva jih mleli pod žgočimi gorskimi žarki ali v brezoblično mrzlih temah noči, vselej skozi zrak tako suh in pomešan s prahom, da je pekoči knedelj rastel v grlu in dušil besede.

Res, da vse to mimo neštetih jezer, prek planjav cvetočega rododendrona, v nedrju vrtoglavih razgledov, ki bojda, če se res temeljito zazreš, segajo vse do obal Španije. A midve sva večinoma zrli zgolj v pot, ki je marsikje sploh ni bilo. Res skrajno bedasto, sem si mislila naprej. Namesto da bi se kotalili v alpskem cvetju polni veselja, kot furiji otopelo dirjava skozi vse to. Zakaj že? Ne bova pokorili še neosvojenih gorovij na nekem drugem planetu, ne bova se prerinili čez ozemlja, kjer še ni hodila človeška noga, nič novega ne bova odkrili, le dvesto triintrideset kilometrov Andore bova pregurali na meji svojih moči.

Dvesto triintrideset kilometrov brez vsakršnega pomena, kot si jih je zamislil nekdo in mi mu brezumno sledimo. Za to ne bo nič na svetu drugače. Nobena vojna se ne bo končala, lačni ne bodo siti, na fejsbuku pa bi bržkone dobili več lajkov za sliko hamburgerja s pivom kot pa za tole. Bolno. Ne grem se več, sem dokončno sklenila,« piše v knjigi Petra, ki svojo zgodbo začne pravzaprav s tem, kako v otroštvu in mladosti ni marala teka in ji je veliko bolj prijalo modrovanje in zbiranje ob steklenicah piva.

Založba UMco

A Evforija v resnici ni zgodba o teku, saj je mnogo več kot to, novinar in pisatelja Boštjan Videmšek je rekel, da je to knjiga o ljubezni, o različnih ljubeznih. Evforija je osebna izpoved avtorice o tem, kaj se zgodi, ko si iz namišljenega občutka vsemogočnosti pahnjen na dno in moraš pričeti od začetka. Je zgodba o vsem lepem, kar odkriješ potem.

Je zgodba o gibanju, premikanju naprej. Zgodba o srečanjih in skupnih doživetjih. O sprejemanju in predanosti. Navsezadnje pa je Evforija tudi zgodba o potrditvah in osebnih izpolnitvah, o zasluženi evforiji ob opravljenem presežku, kar v živ­ljenju iščemo vsi.

Napisala: L.T. 

Preberite še: Kdo je Boris Ivanovič, ki teče vsak dan že od leta 2011 ali pa Renate in Samo Rugelj - par, ki izdaja dobre knjige, obožuje naravo, pohode, gore in ultramaratone. 

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri