To so astrološka znamenja, ki se bojijo ponovno ljubiti
To so astrološka znamenja, ki se bojijo ponovno ljubiti
Najlepše kolesarske poti v Sloveniji
Najlepše kolesarske poti v Sloveniji
3 preprosta pravila, kako se znebiti maščobe na trebuhu
3 preprosta pravila, kako se znebiti maščobe na trebuhu

4 načini sproščanja, ki vas skrivoma vodijo v še več stresa

4 načini sproščanja, ki vas skrivoma vodijo v še več stresa (foto: Shutterstock) Shutterstock
11. 11. 2017 Vir: liza.aktivni.si

Za vami je naporen dan.

V službi nič ni šlo tako, kot bi moralo, vsi nadrejeni so se odločili svoje travme stresti na vaša pleča, nobene naloge vam ni uspelo speljati do konca in okoli 5. ure popoldne ste bili le še mobilni klobčič stresa in načetih živcev. Komaj ste čakali, da se vrnete v varno zavetje doma, kjer si boste v najbolj udobni trenirki omislili čim bolj nezahtevno sprostitev.

Recimo gledanje izbranega resničnostnega šova z vrečko čipsa v naročju. Prvovrsten odklop miselnih procesov za pomirjanje raztresenega organizma, mar ne? Ni nujno. Kar se morebiti sliši kot fantastična dekompresijska aktivnost po koncu stresnega dneva, vam namreč lahko nevede povzroči še dodaten stres.

Igranje video iger in gledanje televizije

Za marsikoga se po napornem dnevu zdi ležanje pred televizijo ali nažiganje kakšne akcijske igre na Playstationu 4 optimalna izbira za sproščanje. Vendarle sta to v današnjem času dva najbolj popularna pobega pred realnostjo, in če to za sprostitev in zabavo počne milijarde ljudi, mora že biti nekaj na tem. A novejše študije se ne strinjajo.

Če ste imeli še posebej stresen dan, vas lahko igranje video iger ali gledanje televizije še bolj razdraži. Vse je namreč odvisno od stresa, ki ste ga doživljali čez dan. Če ste izmučeni zaradi večurnega dela, kjer ste postorili vse, kar ste morali, in ste zadovoljni z opravljenim, boste televizijo ali igranje iger razumeli kot nagrado, kot lahkotni postopek okrevanja, ki vam dovoli, da uživate v prostih uricah in za nekaj časa pozabite na obveznosti in nujnosti vsakdana.

Nekoliko drugače pa boste televizijo in video igre sprejeli, če je razlog za vaš stres v občutkih krivde, v čustveni izčrpanosti zaradi slabo opravljenega ali nedokončanega dela. Takrat se boste po predajanju televiziji ali igricam počutili še slabše, ker se bo občutek krivde še poglobil, ko boste nekaj ur neproduktivno sedeli na zadnjici in že tako neučinkovit dan okrasili s še dodatnim zapravljanjem časa.Znanstveniki so zato glede učinkovitosti video iger kot načinov sproščanja razdeljeni. Na koncu je bojda še najboljše, če poslušamo svoje telo. Če vam bo ura ali dve klanja digitalnih pošasti pomenila zgolj ventiliranje nakopičenega stresa, potem vsekakor zaženite svojo igralno postajo. Če pa čutite, da vam ubijanje digitalnih pošasti ali tisti resničnostni šov na televiziji le še bolj pogrevata stres in jezo, je morda bolj smiselno, da se podate na kakšen sprehod.

Tolaženje s hrano

Motiv užaloščene in čustveno sesute ženske, ki se v pižami tolaži z banjico sladoleda, je vsem dobro poznana podoba iz tega ali onega pop kulturnega produkta. Zatekanje k slastni hrani za tolažbo pa v resnici ni niti malo učinkovito. Raziskave na univerzi Penn, ki so jih opravili med študentkami (ki sicer niso imele motenj hranjenja), so namreč pokazale, da se stopnja anksioznosti in depresije po žretju hrane, ki vsebuje visok odstotek maščob, sladkorja in drugih ne ravno zdravih sestavin, še poveča.

Če torej razmišljate, da bi svojo žalost potem, ko vas je zapustila slovenska kopija Ryana Goslinga ali pa tista manekenka, za katero so vsi rekli, da je videti kot mlajša sestra Adriane Lime, utopili v velikem kebabu z vsemi dodatki in prilogo velikega pomfrita, si raje premislite, preden bo prepozno. Nezdrava hrana v stresnem ali čustveno intenzivnem obdobju namreč ne bo le okrepila vašega negativnega stanja, ampak bo posledično še slabše vplivala na telo, kot sicer, saj naš organizem pod stresom težje prebavlja težko, nezdravo hrano.

Pijača pred spanjem

Kozarček pred spanjem je tradicionalna rešitev iz domače lekarne, saj naj bi nas alkohol pomagal hitreje zazibati v spanec. Kar drži, ker alkohol upočasni možganske valove in pospešuje t. i. delta aktivnost v možganih, aktivnost, ki je sicer povezana z globokim spancem, ko se utrjujejo naši spomini, nevroni pa pridno obnavljajo naš neprecenljivi organ. A v istem trenutku alkohol prav ta globoki spanec tudi moti, saj obenem spodbuja vzorce alfa valovanj, ki pa niso običajni za čas normalnega spanja. Alfa aktivnosti v možganih se namreč dogajajo takrat, ko so možgani budni, a v mirovanju. Ko se med spanjem istočasno sprožajo tako alfa kot delta aktivnosti, to vodi do motenega spanca.

Kar pomeni, da bo tisto šilce domače medice, ki se bo sprva zdelo, kot da vas greje od znotraj in s tem guga v sladki spanec, na drugi strani poskrbelo, da se boste zbudili neprespani in z neurejenimi mislimi, ker nevronom v vaših možganih zaradi motenj alfa valov ne bo uspelo opraviti svojih obnovitvenih funkcij. Sprostitev pred spanjem je zato pametneje iskati kje drugje kot v globinah kozarcev.

Pogovor s prijatelji

Zelo pogosto je odkrit klepet s prijatelji, v katerem se lahko prek deljenja besed razbremenite tovora težkega vsakdana, učinkovito sredstvo za sproščanje. Obstajajo pa ljudje, ki jim tovrstna druženja ne prinesejo želenih rezultatov. Namreč – zdravljenje stresa se ne more zgoditi, če tisto, kar vas je vodilo k stresu, s pogovori vedno znova podoživljate in vlačite na dan. Distanca in sveža perspektiva sta nujni za uspešno sproščanje in regeneracijo. In kje so to odkrili? Jasno – pri srednješolskih dekletih, kjer je lahko vsaka malenkost, kot na primer to, da Luka ni odgovoril na Anino sporočilo, katastrofalna drama. Dekleta namreč ta neznatni problem prek pogostega klepetanja vedno znova pogrevajo, dokler še tako majhna težava ni napihnjena prek vseh proporcev v skorajda nerešljivo grozoto.

Do tega pride iz zelo preprostega razloga. Velikokrat, ko se pogovarjamo o svojih problemih, niti ne iščemo nasvetov, ampak predvsem empatijo. Želimo se izpovedati nekomu, ki bo potem potrdil, da so naša občutenja in stres utemeljeni. In prek tega upamo, da se bomo nato počutili bolje. Zato svoje težave kar naprej izpostavljamo in jih vključujemo v pogovore, s tem pa si ne dovolimo, da bi jih pozabili in se pomaknili naprej.

Iz tega se lahko naučimo, da je včasih bolje, če smo preprosto – tiho. Psihologi so prek raziskav potrdili, da pretirano govorjenje o težavah, ki jih imamo, vodi do globljih čustvenih obremenitev in posledično celo do tesnobnosti in depresije.

Besedilo: Darjo Hrib // Foto: Shutterstock

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri