Znanost je odkrila, da aerobne vaje ne koristijo le srcu in ožilju, ampak tudi izboljšujejo umske sposobnosti! Ali zato svetovno znani uspešni moški intenzivno aerobno vadijo? Če lahko oni, zakaj ne bi tudi vi?

Inteligentnejši ste lahko v 30 minutah.

To ne pomeni, da se vam ne bo treba več učiti, ker boste kar naenkrat vedeli, kako popraviti televizor ali utajiti davke. Govorimo o izboljšanih umskih sposobnostih, o inteligenci, ki vodi do hitrejših in natančnejših odločitev, kipi od storilnosti in je polna inovativnih idej. Če imate raje številke kot besede, vam povemo na kratko: nove umske sposobnosti vam lahko prinesejo veliko denarja. Vse, kar morate za to investirati, pa je le 30 minut, 300 ali 400 kalorij ter par spodobnih tekaških čevljev.

Dolga leta so bile aerobne vaje cenjene zaradi mnogih zdravju koristnih lastnosti, saj zmanjšujejo verjetnost obolenja za skoraj vsemi znanimi boleznimi – kar velja zlasti za srčna obolenja. Vendar pa vpliv kardia sega daleč prek krvnega sladkorja, maščob in pritiska. V bistvu lahko na vaše možgane vpliva toliko, kolikor vpliva na srce – morda še bolj.

Richard Haig verjame v kardio. Ko se je pred leti upokojil z mesta predsednika uprave v eni izmed največjih varnostnih firm na ameriški vzhodni obali, je bil finančno preskrbljen do konca življenja. Pri osemintridesetih letih si je zastavil nove cilje, na primer zmanjšati hendikep na deset. Kmalu je ugotovil, da je igranje golfa neverjetno dolgočasno, zato si je zadal nov izziv: kardio. Kar se je začelo z vsakodnevno trikilometrsko hojo, se je v enem letu nadaljevalo s tekom velike intenzivnosti in sodelovanje na 100-kilometrskem dobrodelnem teku. Njegova forma se je, kakopak, občutno izboljšala, hkrati pa je opazil, da so tudi njegovi možgani prekipevali od energije. Zato se je odločil vrniti na staro delovno mesto.

Ko se je Haig znova pojavil kot glavni direktor, je njegovo podjetje (Haig Security Systems) napredovalo tako hitro, kot je napredovala njegova kondicija. V dveh letih se je vrednost podjetja povečala bolj kot prej v desetih.

Ni težko

najti uspešnih ljudi, ki prisegajo, da kardio pomembno vpliva na njihovo kariero in življenje nasploh. Kar preseneča, je to, da večina na kardio ne gleda samo kot na del svojega uspeha, ampak ga ima za njegov pospeševalec. Še več, prepričani so, da brez aerobnih vaj nikoli ne bi postali tako uspešni.

Uspešneže, kot so Haig in drugi, bi lahko imeli za svojevrstno skupino: poslovneže, ki radi tečejo, kolesarijo ali plavajo in temu pripisujejo zasluge za svoj uspeh. Za vsakim uspešnim moškim, ki telovadi, sta vsaj dva uspešna moška, ki se za trening ne zmenita. Prav tako nobena zvrst ali količina kardio treninga ne more iz prodajalca pečenih kostanjev narediti vrhunskega računalnikarja. Vendar pa lahko v tekmi človek proti človeku ali vitki proti debelemu predvidevamo, da kardio omogoča neko zasluženo, a hkrati nepravično prednost, zaradi katere bi ga lahko poimenovali tudi “aristokratski kardio”.

Narejenih je bilo že na tisoče raziskav o tem, kako aerobne vaje vplivajo na srce in ožilje, kar nekaj pa jih je raziskovalo tudi njihov vpliv na miselne sposobnosti. Seveda bi lahko kdo ugovarjal, češ da je logično, da kardio spodbudi možgane. Navsezadnje požene po telesu s kisikom bogato kri in ta pride tudi do glave, vendar je vse skupaj malce bolj zapleteno.

Ena izmed prvih študij, ki je ugotovila, da telovadba izboljšuje tudi možgansko delovanje, je bila narejena leta 1986 na univerzi Purdue. Zajela je 30 žensk, ki so med samo raziskavo povečale svojo kondicijo za približno 17 odstotkov, hkrati s tem pa so strokovnjaki opazili nenavadno izboljšanje pri dojemanju in hitrem odločanju. Izboljšava umskih sposobnosti je sicer kar dosti nihala, nekje od 12 do 68 odstotkov, vseeno pa se je prvič v zgodovini izkazalo, da aerobna vadba izboljšuje kognitivne funkcije. Ženske, ki so v raziskavi sodelovale, niso bile samo pozornejše, dejansko so postale boljši misleci.

Leta 1991 je raziskovalec Woytek Chodzko-Zajko postavil teorijo, da bolj ko je neka naloga zapletena, bolj pozitivno vplivajo aerobne vaje na njeno reševanje. Čeprav je bila ta teorija zelo hitro potrjena in dokazana, so znan-stveniki šele čez 12 let javno prikazali vpliv telovadbe na izboljšane miselne procese.

V raziskavi dr. Charlesa Hillmana z illinoiške univerze, ki je želel dokazati hipotezo o boljšem razmišljanju takoj po vadbi, je sodelovalo 20 študentov in študentk. Ti so opravili dve testiranji. Pri prvem so najprej rešili zahteven test, nato pa 30 minut hodili, pri drugem pa so najprej hodili in nato reševali test. Pri drugem testiranju so senzorji pokazali povečano delovanje možganov na tistih področjih, ki nadzorujejo pozornost in spomin, testirani pa so razmišljali hitreje in sprejemali boljše odločitve. Postali so torej takšni, kakršni naj bi bili sposobni voditelji.

Pridobljeni

podatki so pokazali, da 30-minutna kardio seansa na dva načina vpliva na možganski predel, imenovan P3. Prvič, telovadba je zmanjšala latentnost P3, kar pomeni, da so bili testirani sposobni hitrejše predelave informacij. In drugič, telovadba je povečala amplitudo P3, možgansko aktivnost, povezano s spominom in koncentracijo. Aerobne vaje so jim torej pomagale pri boljši koncentraciji in hitrejšem priklicu podatkov.

Študija, ki je sledila leta 2004, je dala podobne rezultate, le da je tokrat Hillman testiral ljudi različnih starosti. Izkazalo se je, da imajo od 60 do 70 let stari ljudje slabši spomin, se teže koncentrirajo in počasneje razmišljajo od 20-letnikov. Nič presenetljivega. Vendar pa so se, tako kot pri prvi raziskavi, tudi tu pokazale koristi kardia, saj so tisti, ki so redno vadili, hitreje razmišljali od sedečih kolegov.

Znanost je

torej dokazala, da lahko 30-minutni tek trikrat na teden občutno izboljša miselne procese. Vseeno pa nekateri dvomijo, da lahko izsledki raziskav, pridobljeni v nekaj milisekundah z raznimi elektronskimi napravami, prikažejo umske sposobnosti v resničnem svetu.

Poslovnež Brian Carroll, predsednik ene večjih investicijskih družb v Bostonu – Carroll Enterprises – pravi, da so dvomi odveč: “Med treningom razmišljam o zapletenih primerih in možnih rešitvah. Takoj ko pridem

v pisarno, te rešitve tudi udejanjim. ”

Brian, ki je pred tremi leti odkril aerobne vaje, dodaja: “Star sem bil 39 let in kar sem videl v ogledalu, mi niti malo ni bilo všeč. ”

V spomin na brata, ki je zaradi težav s srcem umrl pri osemintridesetih letih, se je odločil, da se bo udeležil velikega bostonskega maratona še pred svojim štiridesetim letom. Takrat je imel Brian deset kilogramov preveč, na delovnem mestu je doživljal stres za stresom, doma pa so ga čakali trije mali razgrajači. Vendar je vztrajal in tri tedne pred svojim štiridesetim letom omenjeni maraton tudi pretekel.

“Kardio je v moje življenje in v moj posel prinesel nov, nalezljiv življenjski stil, ” pravi Brian, zdaj že pravi maratonski veteran, saj jih je pretekel celih 14. Uspelo mu je, čeprav ima urnik natrpan s sestanki, poslovnimi potovanji, srečanji in konferencami. “Nekateri zelo radi poslujejo med igranjem golfa, jaz pa ta čas raje porabim za tek. Povečana sposobnost koncentriranja in odločanja, ki sem jo dobil na maratonih in triatlonih, mi je prinesla veliko več pogodb, kakor bi mi jih sprehajanje po golfišču, ” meni Brian.

Znanstvenih dokazov, da kardio vodi do poslovnih uspehov, je vedno več. Junija 2005 so britanski raziskovalci objavili izsledke nove študije o tem, kako vadba vpliva na delo. Potekalo je takole: 210 delavcev so prosili, naj z oceno 1 do 7 ocenijo delo, ki so ga opravili, ter čas, ki so ga porabili zanj pred kardio treningom in po njem. Tako so morali na primer oceniti svojo sposobnost delati brez premora in učinkovitost, s katero so to delo opravili. Prav tako so morali podati informacije, kdaj in koliko so trenirali. Ko so bili izsledki raziskave znani, so osupnili celo raziskovalci sami.

Na dan, ko so trenirali, so se delavcem sposobnosti povečale v povprečju za 15 odstotkov. Poglejmo sedaj, kaj lahko to pomeni za vas in vaše podjetje: na dan, ko trenirate, lahko – teoretično – v sedmih urah opravite to, kar bi vam sicer vzelo osem ur. Ali pa delate osem ur in naredite veliko več, zaradi česa bo, po besedah strokovnjakov, vaše delo manj stresno in boste z njim bolj zadovoljni. Seveda ni nujno, da boste zaradi teh 15 odstotkov postali šef oddelka ali celo direktor, zanesljivo pa vam lahko pomagajo višjo plačo.

Tako je ta

študija ugotovila tudi to, zakaj imajo zaposleni poslovneži, ki redno telovadijo, čas, da vrinejo trening v svoj prenatrpani urnik, medtem ko enako zaposleni moški, ki ne trenirajo, tarnajo, da nikakor ne morejo najti časa za trening. Arkansaški guverner Mike Huckabee se lahko poistoveti z obema stranema. Junija 2003 je tehtal skoraj 130 kilogramov, saj je večino časa presedel; zdaj pa tehta 77 kilogramov in se udeležuje maratonov.

“Nikoli nisem mogel najti časa za treniranje, ” pravi, “sedaj si ga vzamem sam. ”

Predstavljajte si ga kot lep primer, kaj lahko kardio naredi človeku, ki je v svojem poslu že odličen. Huckabee je bil prvič izvoljen leta 1996, sedem let prej, preden se je začel ukvarjati s športom. Z delom nikoli ni imel težav, saj je vedno vse opravil v zadanem roku. Ker je delo opravljal tako, kot je treba, je bil kasneje še dvakrat izvoljen. Kljub temu meni, da je sedaj še boljši.

“Sem bolj ustvarjalen, ker imam več mentalne energije. Ko končam nekajkilometrski tek, imam občutek, kakor da so možgani v višji prestavi, ” pravi in dodaja, “najbolj dramatična sprememba pa je v moji sposobnosti koncentriranja. ”

Ko govorimo

s kardio fanatiki, se najpogosteje pojavi beseda koncentracija - kar ima neki smisel, glede na to, da so znanstveniki povezali vpliv aerobnih vaj z umskimi sposobnostmi. Vendar pa je koncentracija (osredotočenje) mišljena bolj kot mentalno stanje. “S tega stališča ima kardio terapevtske lastnosti, saj je njegov vpliv na koncentriranje podoben zdravilom za zdravljenje sindroma zmanjšanje pozornosti, ” pravi psihoterapevt Alex Giorgio.

V 15 letih je Giorgio delal z več kot deset tisoč uspešnimi ljudmi. Po njegovi oceni jih je vsaj 60 odstotkov iskalo pomoč zaradi motenj pri koncentraciji. Opazil je, da se uspešni ljudje delijo v dve podskupini: nekaterim je gladko uspelo, pot drugih pa je bila polna ovir. Po tisoč razgovorih je Giorgio odkril nekaj dejavnikov, značilnih za lažjo pot do uspeha. Med najpomembnejšimi se je pojavila privrženost aerobnim vajam. Razlog za to naj bi bil preprost: vadba poviša raven hormona dopamina, ta pa pripomore k medsebojni komunikaciji različnih možganskih predelov. In kadar bolje delujejo vaši možgani, bolje delujete tudi vi.

Edward Hallowel, psihiater s Harvarda, soglaša z Giorgievimi ocenami in pravi: “Kardio je eno najboljših zdravil za zdravljenje motenj pozornosti kot tudi pozabljivosti. Je kakor čudežno možgansko zdravilo. ”

Ali naj na seznam koristi dodamo tudi zadovoljstvo? Raziskave so namreč pokazale, da srednje intenziven kardio trikrat na teden pri zmanjševanju depresivnosti deluje bolje kot marsikateri antidepresiv!

Očitno obstajata dva tipa moških: tisti, ki vadijo, in tisti, ki ne; prvi imajo od tega določeno prednost, drugi je, žal, nočejo izkoristiti. Pa vendar, če razumete znanost in pogledate žive, dominantne primere moških, ki tako živijo, morate priznati, da kardio prinaša določene prednosti. Že v prvih 30 minutah vas lahko spremeni v boljšega človeka, če pa boste z njim vztrajali, ne bo vplival samo na vaše življenje, ampak ga bo morda celo podaljšal.

Razmišljajte o njem kot o potnem kapitalu v telesu, ki ne zahteva veliko razmišljanja.

Peter Kapele

1 kalorija (cal) = 4,1868 džula (J)*
* Džul ali joule je enota za delo in energijo v mednarodnem sistemu enot SI, zanjo se uporablja oznaka J.

Sorodni članki

Katere vaje so za delovanje človeških možganov najboljše

Vsak šport pozitivno vpliva na kognitivne procese. Toda nekatere vrste vadbe imajo na telo posebej dober vpliv.

Koncentracija in vaje za uspešno premagovanje stresnih situacij

Nekaj koristnih napotkov za urjenje koncentracije in odličnega spomina ter vaje, s katerimi lahko tako otroci kot odrasli zaobidemo stres in uspešno kljubujemo stresnim situacijam.

Vam 5 minut telovadbe na dan res lahko koristi?

Vam pogosto zmanjka časa za telovadbo in zato naredite le nekaj vaj na hitro? Nadaljujte z branjem! Razkrivamo, ali vam 5 minut telovadbe na dan v resnici lahko koristi in…

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri