Kaj se lahko naučimo od dreves?

Za številna južnoameriška ljudstva drevesa niso 'le' rastline. So del njihovega življenja, kot družina in prijatelji, spoštujejo njihove nasvete, v težkih časih pa v njih najdejo tolažbo. Kdor je pred posebej pomembno odločitvijo, gre v gozd in se pogovori z drevesi, jih objame in se navzame dela njihovega miru in moči. Zakaj? Ker ta ljudstva v drevesih vidijo čuteča bitja, ki se pogovarjajo med seboj, se zavzemajo drug za drugega in so pozorni do okolice in drugih živih bitij. Z drugimi besedami: živijo življenje, ki bi nam lahko služilo za zgled!

Je vse to en sam hokuspokus in praznoverje?

Ne, pravijo ljudje, ki leta in leta raziskujejo gozd. V zadnjem času obstaja tudi kar nekaj znanstvenih dokazov.

Že če se samo sprehodite skozi gozd in ste pozorni na dogajanje, vidite, kako živahna so v bistvu drevesa, in dobite povsem nov pogled na naše stare prijatelje.

Priporočamo: Hoja, ki krepi in razgrajuje napetosti

Drevesa vedo: skupaj smo močna!

Ljudje to pogosto pozabimo, drevesa pa zelo natančno vedo: vsi smo del neke celote in se moramo postaviti drug za drugega.

Številna drevesa so povezana s koreninami, da si lahko v težkih časih pomagajo z izmenjavo hranilnih snovi in tekočine. Če neko drevo zboli, mu druga 'dovajajo' potrebne hranilne snovi.

Svarijo se pred vsiljivci

Obstajajo gosenice, ki so povsem nore na mlade akacijeve liste. Vendar pa ne morejo kar tako pojesti tudi listov sosednjih dreves, temveč se po nekaj urah pomaknejo na oddaljena drevesa. Vzrok fenomena: akacije začnejo ob grizljanju njihovih listov izločati grenčično snov – istočasno pa sosednja drevesa opozorijo na invazijo gosenic in takrat tudi ta začnejo izločati enako grenčično snov. Rezultat: v krogu 100 metrov nobena gosenica ne najde več slastnega lista – in zato morajo naprej. To pa je dobra sosedska pomoč, kajne?

Dajejo si dovolj prostora za rast

Obstajajo tudi prava drevesna prijateljstva, ki se negujejo desetletja. Pod bukvami se razvijejo celo taka, ki trajajo vse življenje: drevesa namreč ne rastejo v smeri 'življenjskega sopotnika', temveč v povsem drugo smer in tako dovolijo, da se razveja. Močne krošnje segajo navzven, korenine pa so večinoma prepletene tesno skupaj, da so vedno v stiku. Ali si nečesa takega ne želimo tudi za partnerski odnos?

Zasenčijo majhne

Tudi drevesni 'starši' imajo enako težavo kot človeški: kakšna je prava mera nadzora nad podmladkom? Pri drevesih tudi velja: če drevesce prehitro požene v višino, pozneje ne bo zelo robustno. Če bo dobivalo premalo svetlobe, bo vse življenje premajhno. Zato mame svoje potomce zasenčijo z drevesno krošnjo, ki prepušča natančno toliko svetlobe, da drevesca ne rastejo prehitro ali pa prepočasi. Genialno!

Dr. med. Drevo:

• Javor poskrbi za blaženje suhe kože: kreme z javorovim sokom delujejo kot vodni magneti in kožo ure in ure oskrbijo z vlago.
• Lipa pomaga pri prehladu in kašljanju – za čaj uporabite 2 žlički posušenih cvetov na skodelico. V vodni kopeli lipovi cvetovi blažijo suho kožo in pomirjajo živce.
• Ruševje spodbuja prekrvavitev in blaži nategnjenost mišic. Boleče dele natrite z eteričnim oljem.
• Divji kostanj je prijatelj nog. Vsebuje aescin, ki spodbuja pretok krvi, zmanjšuje otekline in stabilizira žile. Več: Kostanj - bodičast vir energije
• Breza je prijateljica ledvic, mehurja, kože in las. V kremah deluje proti celulitu. Čaj iz listov je diuretičen in pomaga pri revmi.