To so astrološka znamenja, ki se bojijo ponovno ljubiti
To so astrološka znamenja, ki se bojijo ponovno ljubiti
Najlepše kolesarske poti v Sloveniji
Najlepše kolesarske poti v Sloveniji
5 slastnih pudingov s chia semeni
5 slastnih pudingov s chia semeni

Zakaj je pomembna zobna higiena?

18. 8. 2010

Slaba higiena ustne votline lahko povzroči celo srčni napad. Preprečite ga z našimi navodili.

Pri ustni higieni obstajata le dve možnosti:

ali skrbite za svoje zobe kot za zlato ali pa si kupite zlate zobe. Razen če nimate doma še dveh kupov čistega zlata, vam zagotavljamo, da kot zlatozobec za ženske ne boste ne vem kako neustavljiv magnet.

Poleg estetike pa obstaja še pomembnejši razlog, zakaj se splača potruditi za ustno higieno – vaše zdravje. Iz zanemarjenih ust se namreč sproščajo v krvni obtok bakterije in potujejo do najpomembnejših organov.

Tako se poveča tveganje, da boste zboleli za sladkorno boleznijo, štirikrat večja je verjetnost, da vas bo zadela kap, možnost za srčni napad pa se poveča kar za štirinajstkrat. To so seveda najslabši scenariji. In v najboljšem primeru? Vezi, s katerimi so vaši zobje pritrjeni v čeljust, se začnejo rahljati, zobje izpadati, vi pa se začnete spraševati, kateri zobozdravnik bo vam naredil najboljšo zobno protezo.

Ne dovolite, da se vam to zgodi. Upoštevajte naših osem nasvetov za ustno higieno in na starost ne boste potrebovali zlatih zob in zobnih protez. Če si jih seveda ne boste sami zaželeli.

Zobne obloge

Ko se zjutraj zbudite, zdrsnite z jezikom po zobeh. Dobite občutek kosmatega? Če je odgovor pritrdilen, imate zobne obloge – mešanico mikroorganizmov, mrtvih celic in sline.

Kadar zobnih oblog ne odstranjujemo redno, postanejo idealno gojišče za bakterije, ki povzročajo zobno gnilobo in vnetje dlesni. Slednje lahko vodi v parodontalno bolezen – uničevanje vezi, ki pritrjujejo zobe na kost.

Pijte pravi čaj. Če Angleži ne bi imeli tradicionalne vsakodnevne čajanke, bi bili najbrž vsi brez zob. Zadnje raziskave so namreč pokazale, da so imeli ljudje, ki so si večkrat na dan splakovali usta s črnim čajem, manj oblog kot tisti, ki so si jih izpirali z vodo.

Polifenoli v čaju namreč zavirajo bakterijske encime, ki pospešujejo nalaganje zobnih oblog. Enak zaščitni učinek dosežemo, če si večkrat na dan, najbolje kar med obroki, privoščimo skodelico toplega ali hladnega pravega čaja. Če vas skrbi, da bi si obarvali zobe, pijte zelenega. Ta ima toliko polifenolov kot črni, vendar ni popolnoma fermentiran, zato ne povzroča obarvanosti zob.

Uporabljajte zobno nitko. Nitkanje je približno tako nadležno kot jutranje drsanje ledu z vetrobranskih stekel, vendar je nujno potrebno. Pomembno pa je, da si izberete primerno zobno nitko. Če imate hrapave zalivke, uporabite povoskano.

Pri večjih presledkih med zobmi si kupite prepleteno. Če pa so vaši zobje brez večjih posebnosti, je najboljša nevoskana nitka, saj trenje prispeva k boljši odstranitvi oblog. Za čim boljši učinek nitkanja je najbolje, da prisluhnete zvoku nitke, ko jo potegnete po zobni ploskvi. Kadar zaškripa, veste, da ste plak odstranili.

Sklenina

Sklenina je zaščitni sloj zob. Njeni najhujši sovražniki so razjede in odrgnine. Razjede nastanejo zaradi kislin, odrgnine pa so najpogosteje posledica ščetkanja. Tako razjede kot odrgnine kazijo vaš nasmeh in olajšajo prodiranje mikroorganizmov v zobe.

Žvečite žvečilni gumi. Žvečilni gumiji brez sladkorja so pravo zdravilo za zobe. Številne študije so pokazale, da žvečenje poveča dotok mineralov v poškodovano zobno sklenino.

Japonski znanstveniki so dokazali, da se lahko pri ljudeh, ki žvečijo žvečilne gumije z dodatkom kazein fosfopepeptida-amorfnega kalcijevega fosfata (CPP-ACP), zgradi dvakrat več sklenine kot pri tistih, ki žvečijo žvečilne gumije brez te sestavine. Žal jih na našem trgu še ni, lahko pa jih kupite v tujini.

Bodite nežni. Velikokrat imamo napačne predstave, da bomo le z močnim pritiskom in zelo trdimi ščetinami odstranili obloge, v resnici pa tako naredimo več škode kot koristi.

S preveč agresivnim ščetkanjem si namreč pridelamo odrgnine, brazde v zobeh. Pametno je kupiti mehko ščetko s ščetinami, ki se proti konici tanjšajo. Raziskovalci so tovrstne ščetke primerjali s tistimi, ki so prav tako mehke, vendar so bile konice ščetin zaokrožene.

Ugotovili so, da so prve odstranile več oblog in da so bile do sklenine bolj nežne. Če imate še vedno občutek, da ste pri ščetkanju pregrobi, si ščetkajte zobe z nedominantno (običajno levo) roko. Ko se boste navadili uporabljati manj sile, nadaljujte z dominantno roko.

Zobna gniloba

Tako kot otroci so tudi odrasli pravi magnet za karies. Starejši ko smo, bolj smo nagnjeni k zobni gnilobi. Pri odraslih je to toliko bolj problematično, saj dlesni s starostjo postanejo vedno manj prožne in izpostavijo se deli zobnih korenin. Zaščitni sloj zobnih korenin je cement, ki je mehak in neodporen proti bakterijam, ki povzročajo karies.

Jejte sir. Da osvežimo spomin: ko jemo sladkarije, pH v naših ustih pade, to pa spremeni zobne obloge v kislino, ki raztaplja sklenino. Kadar pa se posladkamo s sirovo torto, pH v vaših ustih ostane nespremenjen. Naredili so celo raziskavo, v kateri so primerjali različne sire in ugotovili, da so najboljši za dvigovanje pH vrednosti gavda, cedar in mocarela. Da dosežete učinek, ga ni treba dosti – košček sira po obroku je dovolj.

Najprej pojejte kosilo, nato sladico. Če po obroku iz takih ali drugačnih razlogov sira ne morete zaužiti, se držite naslednjega nasveta. Najprej pojejte kosilo do konca, šele nato se lotite sladice.

Med obrokom bodo obloge na zobeh posrkale nekaj maščob, vlaknin in beljakovin iz hrane, tako da bodo te snovi zapolnile prostor, ki bi ga sicer zapolnili sladkorji. Podobno pravilo velja, kadar si zaželite sladkega prigrizka – najprej pojejte nekaj nesladkega in tako boste sladkorju onemogočili dostop do zobnih oblog.

Zobni kamen

Zobni kamen se tvori, ko se odvečen kalcij iz sline združi z zobnimi oblogami. Rezultat so rjavorumene obloge nad dlesnami, ki ustvarijo mikroskopske žepe, v katerih so obsežna gojišča bakterij.

Kupite ustrezno zobno pasto. Fluoridi so učinkoviti proti kariesu, pri preprečevanju zobnega kamna pa nimajo učinka. Zato potrebujete zobno pasto, ki vsebuje pirofosfat, učinkovino, ki onemogoča kalcifikacijo zobnih oblog. Prej ko boste začeli uporabljati tovrstno pasto, manjkrat boste morali k zobozdravniku na čiščenje zobnega kamna.

Če ste v dilemi in bi radi še naprej ostali pri običajni zobni pasti, proti zobnemu kamnu pa uporabljali le zobno vodico, naj vas opozorimo, da je zobna vodica veliko manj učinkovita pri čiščenju tistih površin, kjer se zobje držijo drug drugega.

Uporabljajte majhne zobne ščetke. Največ zobnega kamna se nabere tam, kjer se v usta izliva največ sline. Proces bi lahko primerjali z reko, ki nanaša mulj. V ustih so to mesta na zadnji strani spodnjih prednjih zob in zunanji strani zgornjih kočnikov.

In ta mesta z veliko ščetko težko dosežemo. Zato je pomembno, da se odločimo za ščetko z majhno glavo. Ko se boste lotili čiščenja zadnje strani spodnjih sekalcev, obrnite ščetko pravokotno na dno ustne votline in ščetkajte od spodaj navzgor.

Špela Beguš

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri