Parkinsonova bolezen povzroči odmiranje živčnih celic v delu možganov, ki jih nadzoruje, zaradi pomanjkanja hormona dopamina. Marc Gauthier je poskusil z običajno terapijo z dopaminom in globoko možgansko stimulacijo, kar mu je olajšalo simptome okorelosti in tresenja, ni pa mu pomagalo pri hoji.
Toda francoski in švicarski znanstveniki so razvili nov terapevtski postopek za vsaditev elektrod v hrbtenjačo, ki se je izkazal za izjemno pomembnega – ker Marc spet shodi.
Marc Gauthier (63) iz Bordeauxa je pri svojih tridesetih zbolel za Parkinsonovo boleznijo. Bolezen je bila tako agresivna in je hitro napredovala, da brez pomoči ni mogel zapustiti hiše. Pred dvema letoma pa je po zaslugi eksperimentalne metode Univerzitetne bolnišnice Lausanne začel samostojno hoditi.
"Sem neodvisen, lahko grem v trgovino, nakupujem, ni mi treba biti samo doma", pravi Gauthier.
In vse to zahvaljujoč ciljni elektrostimulaciji hrbtenjače. Stimulator je povezan z zunanjo napravo, ki jo bolnik lahko vklopi in izklopi.
Elektrode na delu hrbtenjače, odgovornem za gibanje
»Moja vloga je bila namestitev elektrod na del hrbtenjače, ki je odgovoren za gibanje, to je vsaj 6 cm dolg del. Namestila sem jih na površino, kjer je hrbtenjača povezana z živčnim stimulatorjem, ki je nameščen pod kožo v predelu trebuha,« pojasnjuje Jocelyne Bloch, nevrokirurginja, Univerzitetna bolnišnica v Lausanni v Švici.
»Po večmesečni rehabilitaciji s stimulacijo je Marc spet samostojno hodil in ni več padel kot prej. Uporablja se s stimulacijo čez dan za izboljšanje hoje,« pravi Grégorie
Prihodnje leto bodo znanstveniki začeli s kliničnim preskušanjem novih nevrostimulatorjev, posebej prilagojenih za poškodbe hrbtenjače, še na šestih bolnikih.
»Moramo prilagoditi pričakovanja. To je le en bolnik in ne vemo, ali bo ista terapija delovala pri vseh s Parkinsonovo boleznijo,« pravi Courtine.
Parkinsonova bolezen povzroči odmiranje živčnih celic v delu možganov, ki jih nadzoruje, zaradi pomanjkanja hormona dopamina.
Napredujejo tudi na Hrvaškem
Tudi v hrvaški bolnišnici Dubrava zelo napredujejo z vgradnjo globokega možganskega stimulatorja na stroške HZZO ter podkožnimi infuzijami in črpalkami, tuja pa jim ni niti ta najnovejša metoda.
»Uporabljamo ga pri terapiji kronične bolečine. Torej, tehnično, operativno gre za isto metodo, kjer elektrodo namestimo na zadnji del hrbtenjače in jo povežemo s stimulatorjem. Tehnično to zmoremo, zdaj mora iti skozi več študij, da bi imeli bistveno večje število pacientov, da bi to lahko uporabili,« pravi Fadi Almahariq, nevrokirurg KB Dubrava.
7000 bolnikov v Sloveniji
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) drţave EU v povprečju več kot tretjino (35 %) vseh sredstev v zdravstvu porabijo za bolezni moţganov in ţivčevja. Slovenija nameni za te bolezni manj kot 10 % vsakoletnega proračuna za zdravstvo. S Parkinsonovo boleznijo se v Sloveniji sooča več kot 7000 bolnikov. Tako v Evropi kot pri nas število obolelih hitro raste, saj se prebivalstvo pospešeno stara, spremembe v načinu in tempu ţivljenja, ki pred posameznika postavlja čedalje večje zahteve in pritiske, pa se odraţajo tudi na zdravju ljudi.
Preberite še: Poznate za zgodnji znak Parkinsonove bolezni. Opazili ga boste med jedjo.
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
