To so astrološka znamenja, ki se bojijo ponovno ljubiti
To so astrološka znamenja, ki se bojijo ponovno ljubiti
Najlepše kolesarske poti v Sloveniji
Najlepše kolesarske poti v Sloveniji
3 preprosta pravila, kako se znebiti maščobe na trebuhu
3 preprosta pravila, kako se znebiti maščobe na trebuhu

4 faze izgorevanja na delovnem mestu - ste morda že v kateri?

4 faze izgorevanja na delovnem mestu - ste morda že v kateri? (foto: Profimedia) Profimedia
10. 2. 2016

Pravočasno prepoznajte izogrevanje na delavnem mestu s pomočjo naslednjih znakov. 

Začelo se je že zjutraj, ko vas je nekdo zaparkiral na parkirišču, potem ste 20 minut iskali prosto parkirno mesto. Ta dan imate težave z dostopom do interneta, ker vam popravljajo napeljavo. Odgovoriti morate na najmanj 20 e-mailov.

Situacija je napeta, dokumentacijo bi bilo treba že oddati, telefon neprenehoma zvoni. Povrhu tega pa se vam je pokvarila klimatska naprava. Šef je nepopustljiv, od vas zahteva končane projekte. Spet boste do večera v službi, za malico ni časa . . Scenarij je sicer izmišljen, vendar če bi ga nekomu opisal, bi se brez dvoma strinjal, da je takšno delo res stresno.

Kaj je stres?

Stres je odziv telesa na morebitne škodljive dražljaje iz okolja. Dražljaji, ki povzročajo stres, so lahko različni: ropot, bolezen, žalost, pritisk v službi ali kaj drugega. Telo se na takšne dražljaje ponavadi odziva s tako imenovano alarmno reakcijo, pospeši se delovanje srca in dihanje, povečata se krvni tlak in mišična prekrvitev, povečajo se budnost, previdnost in pozornost, zmanjšata se občutek za bolečino in apetit.

Te spremembe omogočijo, da se človek čim bolj pripravi na obrambo, pa naj bo to boj ali beg pred nevarnostjo. Dejstvo je, da je v današnjem svetu težko najti službo, kjer stres ne bi bil vsakdanji spremljevalec. Živimo hitro in prav na vseh življenjskih področjih se od nas zahteva maksimum. Informacijska tehnologija pa je dosegla, da smo prek naših mobilnih telefonov in računalnikov dosegljivi prav vsepovsod in kadarkoli.

Stres ni nujno vedno slab

Človek določeno mero stresa potrebuje. Stres povezujemo z adrenalinom. Adrenalinske dogodivščine pa si nekateri privoščijo za zabavo. To pomeni, da je stres lahko tudi zabaven. Lahko nam tudi pomaga in poskrbi, da smo budni, motivirani in učinkoviti. Stres koristi pri osebni rasti, pomaga nam, da se spreminjamo v preudarno, zrelo osebo.

Če se zazremo v preteklost, lahko vidimo, da so se nekatere največje težave in stresne situacije na koncu izkazale za najboljše priložnosti v našem življenju. Pri vseh stresnih situacijah je bistvenega pomena, kako na določeno situacijo gledamo. Večina stresa, ki ga občutimo, izvira iz našega odnosa do težav.

Za primer vzemimo zgodbo o kozarcu, ki je do polovice napolnjen z vodo. Pesimistična oseba trdi, da je ta kozarec pol prazen, medtem ko optimistična oseba vidi pol poln kozarec, torej priložnost, dobro stran v še tako slabi situaciji.

Ko je stresa preveč, pomaga gibanje

Problem nastane, kadar je stresa preveč, nič pa ne naredimo, da bi ta stres zmanjšali. Pri preprečevanju stresa in odpravljanju njegovih posledic je najboljša alternativa telesna aktivnost, ki je toliko bolj učinkovita, če jo hkrati kombiniramo z različnimi tehnikami sproščanja. Posledice stresa se lahko v nas akumulirajo in nato sčasoma povzročijo izgorelost.

Stres je neizogibna reakcija organizma na določeno stresno situacijo, kar pa ne moremo trditi za izgorelost, ki je pravzaprav negativna reakcija na kronični stres. Najbolj so izgorelosti izpostavljeni poklici, ki se ukvarjajo s pomočjo ljudem, kot so pazniki v zaporih, socialni delavci, psihoterapevti.

Pojav izgorelosti ali izpraznjenosti je v svoji kompleksnosti mogoče proučevati z več vidikov. Tako lahko opisujemo simptome na področju telesnega delovanja, čustvenega doživljanja, vedenja, mišljenja in stališč. Vsak posameznik lahko na obremenitve v poklicu reagira po svoje, v skladu s svojo telesno konstitucijo, zdravjem, osebnostno strukturo in v interakciji s specifičnostmi poklicne obremenitve.

Faze izgorelosti

Sindrom izgorelosti je kumulativen proces in se razvije postopoma v daljšem časovnem obdobju.

Razdelimo ga na več faz:

1. faza – Značilen je velik delovni entuziazem, prevladuje izrazita potreba po potrjevanju. Zanjo je značilen intenziven napor, ki ga vlagamo v doseganje ciljev. To pripelje do utrujenosti in posledično do upada delovne učinkovitosti.

2. faza – Za prvo fazo pride počasi faza stagnacije. V tej fazi narašča frustriranost, ker vloženemu naporu ne sledi pričakovana nagrada. Ob tem prihaja do dvomov v lastno kompetentnost, do negotovosti pri delu, preutrujenosti, nezadovoljstva, kronične anksioznosti, motnje koncentracije.

Motiviranost za delo upada, pojavljajo se tudi telesne težave ter nekatere težave psihosomatskega izvora (glavoboli, težko dihanje, motnje srčnega ritma, zvišan krvni tlak, motnje prebave, spanja, prehranjevanja, bolečine v križu).

Zmanjša se telesna odpornost. Kronična utrujenost pa izpostavlja človeka tudi nezgodam in poškodbam. Oseba te težave dolgo zanemarja in jih doživlja kot moteče elemente pri izpolnitvi delovnih zahtev. Zato se distancira od drugih vsebin življenja (druženje, hobiji). Ker nima časa in energije za gojenje medosebnih odnosov, narašča netolerantnost do ljudi, nastajajo motnje v komunikaciji in prihaja do socialne izoliranosti.

3. faza – Sledi tako imenovana socialna izolacija. V tej fazi je že izražena depersonalizacija, ko oseba izgubi stik z zunanjim svetom. V stikih s stranko empatijo zamenjajo brezosebni odnos, nestrpnost, cinizem. Prihaja tudi do vedenjskih odklonov, kar še bolj ruši odnose s sodelavci in strankami.

Vse to pa poglablja še občutek notranje praznine, ki jo takšne osebe pogosto poskušajo nadomestiti z zlorabo alkohola ali zdravil. To povzroča še dodaten upad storilnosti in s tem veča pritiske delodajalca. Prihaja tudi do izgub prijateljev in do razdora zakonov.

4. faza – Apatija oziroma skrajna izgorelost pride zadnja. Vidni so jasni znaki depresivnosti in pogosto tudi suecidnosti. Izgorelost pogosto povzroči izbruh telesne izčrpanosti, kronične utrujenosti in številne psihosomatske motnje oziroma bolezni, kot so nespečnost, želodčne in prebavne težave, glavoboli, bolečine po vsem telesu – predvsem v križu in hrbtu, zvišan ali znižan krvni tlak, upad ali čezmerno povečanje telesne mase, težave s srcem in dihanjem, upad energije.

Pojavi se osiromašenje čustvenega odnosa do ljudi, za katere delajo, žalost, obup, občutje nemoči, čustvena neodzivnost, izoliranost, distanciranost, znižan frustracijski prag, razdražljivost, nezadovoljstvo, nerazpoloženje, tesnoba, bojazni, paranoidnost.

Posledice izgorelosti

Po podatkih ameriškega inštituta za varnost in zdravje pri delu imajo v ZDA vsako leto kar 344 milijard dolarjev stroškov zaradi posledic stresa in izgorelosti na delovnem mestu. Tako izgubijo skoraj 300 milijonov delovnih dni na leto. V EU porabimo od tri do štiri odstotke BDP za odpravljanje posledic izgorelosti na delovnem mestu.

Raziskave v Veliki Britaniji in Skandinaviji kažejo, da je skoraj 60 odstotkov odsotnosti z dela neposredno povezanih s stresom na delovnem mestu. Več kot polovica zaposlenih ima simptome zgodnjih faz, vsak deseti zaposleni pa doživi skrajno fazo izgorelosti, ki lahko trajno prizadene njegovo delovno zmožnost.

Do podobnih ugotovitev so prišli tudi raziskovalci na Nizozemskem. Na Finskem doživlja simptome izgorelosti več kot polovica zaposlenih, sedem odstotkov pa jih je že resno izgorelih. Izgorelost je tudi najpogostejši vzrok invalidskih upokojitev v tej državi.

Sedaj pa poleg zdravstvenih stroškov upoštevamo še stroške, ki nastanejo zaradi zmanjšane storilnosti, absentizma in fluktuacije, ter stroške invalidskih upokojitev, ki so lahko končna posledica izgorelosti. Dobili bomo katastrofalno sliko. Svetovna zdravstvena organizacija upravičeno opozarja, da postajata depresija in izgorelost na delovnem mestu glavni poklicni bolezni 21. stoletja.

Kako prepoznati izgorevanje

Telesni simptomi: slabo počutje, glavobol, nespečnost, bolečine v križu; kronična utrujenost in izčrpanost ob najmanjšem naporu; večja obolevnost, zlasti prehladi; težave ali motnje na področju spolnosti; težave z želodcem, prebavo ali odvajanjem; upad ali prekomerno povečanje telesne mase; povišan krvni tlak in holesterol, težave na ožilju in srcu – čustveni simptomi: občutek tesnobe ob novih obremenitvah na delovnem mestu; depresivnost s pomanjkanjem energije in volje do dela; nerazpoloženost s pobitostjo, žalostjo, pesimizmom; otopelost za čustvene izzive; izguba smisla za humor, sprostitev ali razvedrilo; izguba zanimanja za ljudi in dogajanje okoli sebe; nesposobnost iznašanja čustvenih vsebin.

Vedenjski simptomi: izogibanje delovnim obveznostim, površnost, naraščanje odsotnosti z dela, tudi neupravičene; pogosti prepiri s sodelavci, naraščajoča sovražnost; pogostejši problemi v domačem okolju, prepiri; zlorabe pomirjeval, uspaval in alkohola; upad delovne vneme, zmanjšana delovna učinkovitost; odpor do službe, sodelavcev in nadrejenih; težnja po spremembi delovnega mesta (beg iz poklica), opuščanje športnih, rekreativnih ali kulturnih aktivnosti.

Področje mišljenja: slabša sposobnost koncentracije, pozabljivost; izguba motivacije za ustvarjalno delo; izogibanje novostim na delovnem mestu; iskanje krivcev za lastno neuspešnost zunaj sebe; destruktiven odnos do zahtev nadrejenih; zmanjšana sposobnost za kritično presojo dogajanja v okolju; odpori do timskega dela in skupinske pripravljenosti; izogibanje pogovorom, sestankom, dogovarjanju; zmanjšana miselna prožnost in zmanjšano samospoštovanje.

Priporočeni ukrepi pri osebah, ki začutijo izgorevanje:

1. Skrbite za sebe. V svoj delovni teden vpeljite neko športno aktivnost, ki vam je v veselje. Večji poudarek dajte skrbi za uravnoteženo prehrano. V svoje delo vpeljite zabavo ali neko vrsto dela, ki vas sprošča. Ko ste pod stresom, je pomembno, da čim več časa preživite s svojo družino in prijatelji, si vzamete čas za svoje konjičke in svoje interesne dejavnosti.

2. Določite meje vašega delovanja. Premislite o svojem delu in določite področja, kje je treba določiti meje, na primer spremenite vaš delovni čas. Določiti je treba meje svojega profesionalnega dela in se prepričati, da v življenju obstajajo pomembnejše stvari, kot je služba.

3. Določite ukrepe za obvladovanje stresa. Določite osebo, s katero se lahko pogovorite; če se ne želite o tem pogovoriti s svojimi kolegi, se obrnite na partnerja, starega študijskega prijatelja, bivšega profesorja ali mentorja.

4. Analizirajte sami sebe, določite svoje vrednote in želje, katere stvari delate dobro in radi oziroma česa ne znate in ne marate delati. Izgorelost pogosto nastane zaradi nesorazmerja med vašimi željami in interesi na eni strani ter zahtevami vašega delovnega mesta na drugi. S takšno analizo se lahko odločite tudi za spremembo prakse, ker boste bolj natančno vedeli, kaj in kako želite delati.

5. Premagajte kompleks, da so drugi vedno boljši in da se to dogaja le vam – danes so takšni časi, v katerih se spremembe dogajajo zelo hitro. Vsak bi moral razviti samoobrambne veščine, ki mu bodo pomagale, da prenaša takšne spremembe in ustvari mehanizme za zaščito pred sindromom izgorelosti pri delu.

Mito Šinkovec

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri