Pogovor z doc. dr. Aleksandrom Godičem, dr. med. specialistom dermatovenerologom, zaposlenim pri Dermatologiji Bartenjev & Rogl, kjer opravlja del njihovega koncesijskega in samoplačniškega programa. Obenem je docent na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer predava dermatovenerologijo študentom medicine in dentalne medicine.
Koža je zelo izpostavljena in na njej se hitro vse opazi, posebno če organizem ni v najboljši formi. Je to res?
Do neke mere to drži. Kožne spremembe so lahko odsev bolezni, ki prizadene zgolj kožo, ali pa sodijo v sklop prizadetosti drugih organov, med katerimi je koža eden od teh organov. Res pa je, da se na koži vidijo vplivi ultravijoličnega sevanja (sonca), med katerimi opažamo od znakov staranja pa do melanoma oziroma kožnega raka.
Kako je z gubami, ali ne gre za naravni proces staranja?
Nastanek gub je deloma naravni, fiziološki proces, ki izraža kakovost naših genov. Drugi del resnice pa je, da ultravijolični žarki (sonce, solarij) pospešujejo nastanek kožnih gub, že obstoječe gube pa se dodatno poslabšujejo. K temu drugemu delu lahko uvrstim še kajenje, ki izrazito postara kožo, pa tudi pretirano pitje alkohola, premalo spanca, stres . .
Katere predstave o nastajanju gub so najbolj zmotne?
Najbolj zmotne predstave so tiste, da gube lahko odpravimo samo s kremami. Na voljo je veliko kozmetičnih izdelkov in trg je z njimi zasičen, a le redki lahko dejansko izboljšajo gube, če lahko sploh rečemo, da se guba izboljša. Vedno se nasmejem, ko slišim, kaj vse si, predvsem ženske, nanašajo na obraz, da bi odpravile gube . . V šali večkrat rečem, da bi se dalo iz vseh teh pripravkov skuhati pošteno kosilo.
Se moramo gub sramovati, češ da ne skrbimo dovolj zase?
Ničesar se nam ni treba sramovati, razen lastne neumnosti, če sem lahko malo ciničen. Naš videz je določen z geni in na te nimamo vpliva, velik vpliv pa imamo na način življenja in na tem področju lahko veliko naredimo.
Kaj je tisto, kar lahko naredimo sami, da upočasnimo proces nastajanja gub?
Že v prejšnjih odgovorih sem nekoliko nakazal. Predvsem se moramo izogibati soncu in ne obiskovati solarija. Vedeti moramo, da so UV-žark izredno škodljivi za kožo in da je porjavelost znak hude poškodbe, in ne zdravja; koža se namreč brani tako, da pigmentne celice v njeni povrhnjici sintetizirajo dodatno količino pigmenta, da bi ta preprečil prodor UV-žarkov v globino.
Če malo pomislimo, je porjavelost za kožo dobesedno posilstvo. Res pa je, da enaka količina sončnih žarkov ni enako škodljiva za temnopolto žensko in svetlopolto žensko, zato je treba zaščitne kreme izbirati pametno in smiselno. Ustrezni zaščitni faktor naj bo med 30 in 50, pripravki naj bodo čim bolj vodeni (geli, kreme, pršila), vsebujejo naj tako UVA- kot UVB-zaščito, naj bodo vodoodporni in termostabilni. Nikakor ne smemo uporabljati olj!
Kaj in kako nam lahko pomagate dermatologi, recimo konkretno vi?
Med zdravili, ki lahko izboljšajo gube, so se kot koristni pokazali retinoidi (sintetična oblika vitamina A); močnejše preparate predpisujemo dermatologi, nekoliko blažje pa lahko uporabnice kupijo v lekarni. Omejitev je ta, da je uporaba poleti odsvetovana. Med drugimi postopki 'odpravljanja' gub so še kemični piling, botoks, neablativna rejuvenacija kože z radiofrekvenco (radiage), lasersko fotopomlajevanje in različna polnila (začasna ali trajna). Končna rešitev je seveda še vedno kirurška korekcija. Umetnost in hkrati izziv je, da dermatologi ženskam svetujemo kombinacijo postopkov za optimalni rezultat.
Kako je z rekom, da lepota prihaja od znotraj, je to možno opaziti tudi na naši koži?
S tem se seveda strinjam. Raje kot o lepoti govorim o lastnem zadovoljstvu. Ljudje imamo k sreči, ali na žalost, različne prioritete. Če imamo težave s sprejemanjem lastnega videza in če lahko dermatologi pri tem kako pomagamo, v tem ne vidim ničesar slabega. Lepotni posegi se mi ne zdijo tabu, prav tako ne obsojam nikogar, ki se zanje odloči. Seveda pa obstajajo razlike v pojmovanju lepega.
Napisala: Suzana Golubov
Fotografije: osebni arhiv
vir: Lisa
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
