Po ocenah Inštituta za varovanje zdravja iz leta 2010 je v Sloveniji približno 136.000 oseb s sladkorno boleznijo, kar je skoraj za desetino več v primerjavi s podatki iz leta 2007. Veliko pa je tistih, ki imajo moteno toleranco na glukozo in o sladkorni bolezni nič ne vedo. Pogostnost bolezni tudi v Sloveniji narašča.
Slovenija je pred tremi leti sprejela Nacionalni program za obvladovanje sladkorne bolezni 2010–2020.
"Sam program je bil pripravljen na pobudo stroke in bolnikov, ki v okviru koordinacijske skupine pri ministrstvu za zdravje bdijo nad izvajanjem programa. Ključni cilji programa so boljše sodelovanje in doseganje sinergij pri preprečevanju sladkorne bolezni, njeno pravočasno odkrivanje in dostopno ter kakovostno zdravljenje za vse bolnike. Sprejeta sta bila tudi že dva dvoletna akcijska načrta, ki predstavljata dobro orodje za boljše povezovanje med strokami, različnimi ravnmi zdravstva ter med stroko in bolniki, kar je po mojem mnenju še posebej pomembno," je na tiskovni konferenci ob dnevu diabetesa povedal minister za zdravje Tomaž Gantar.
Znaki sladkorne bolezni
Pojavijo se, ko glukoza v krvi naraste nad 10,0 mmol/l.
- Glukoza se začne izločati z urinom. Z ustreznimi testnimi lističi lahko to tudi izmerimo. Ko je koncentracija glukoze v krvi še večja, izloča telo večje količine urina.
- Bolnik mora večkrat na vodo, hkrati pa je zelo žejen in popije več tekočine.
- Ker ne more izkoristiti glukoze v krvi, je bolnik zelo lačen, veliko je, a kljub temu hujša, saj se glukoza iz telesa izgublja z urinom.
- Bolniki z neurejeno sladkorno boleznijo se slabo počutijo, so zaspani in utrujeni, ne zmorejo težjih telesnih naporov.
- Pojavi se lahko nejasen vid. Rane se težje celijo, bolj so nagnjeni k okužbam.
Preventiva
Zaradi predvidevanj, da bo število obolelih tudi v prihodnosti strmo naraščalo, tudi Mednarodna diabetična zveza vsako leto opozarja na pomembnost preventive, zgodnje odkrivanje in izobraževanje o sladkorni bolezni.
Zveza društev diabetikov Slovenije izvaja številne dejavnosti, ki podpirajo prizadevanja mednarodne zveze.
Društva spodbujajo ljudi k zdravemu načinu življenja tako med njihovimi člani kot preostale, saj so dejavniki tveganja za nastanek sladkorne bolezni in nekaterih drugih kroničnih obolenj podobni. Gre zlasti za nezdravo prehranjevanje, premalo gibanja, stres, kajenje in prekomerno uživanje alkohola.
Tipi sladkorne bolezni
SLADKORNA BOLEZEN TIPA 1
- Nastane večinoma zaradi uničenja celic beta v trebušni slinavki.
- Največkrat je povzročena avtoimunsko.
- Znaki: suha usta, žeja, izločanje nenormalno velike količine urina, hujšanje, povečan tek, utrujenost, motnje vida.
- Zdravljenje z inzulinom je nujno.
SLADKORNA BOLEZEN TIPA 2
Nastanek in razvoj bolezni potekata na treh ravneh:
- Izločanje inzulina iz trebušne slinavke je nezadostno.
- V jetrih je povečana tvorba glukoze zaradi nizke koncentracije inzulina ali povečanega delovanja glukagona. Procesu encimske sinteze glukoze, ki poteka v jetrih in v ledvični skorji, pravimo glukoneogeneza.
- V perifernih tkivih (mišičnih in maščobnih celicah) so celice neodzivne na delovanje inzulina.
- Bolniki so lahko vrsto let brez težav, zdravljenje z inzulinom potrebujejo šele po več letih ali celo desetletjih trajanja bolezni.
SLADKORNA BOLEZEN V NOSEČNOSTI
Pojavi se v nosečnosti, po porodu oziroma dojenju običajno izgine. To obliko ima od 2 do 3 odstotke vseh nosečnic.
Življenje s sladkorno boleznijo iz prve roke
O svoji bolezni je spregovorila Vesna iz Ljubljane.
''Da imam sladkorno, vem tri leta. Najprej se mi je malo sesul svet – nobenih sladkarij več, jaz pa nora na čokolado. Najprej so me zdravili s tabletami, kot tip 2, potem pa sem po zapletu in hospitalizaciji prešla na inzulinsko zdravljenje, kar mi zdaj omogoča bistveno več svobode in se lahko tudi kdaj pregrešim, saj lahko z inzulinom reguliram količino glukoze v krvi."
"Sodelovanje z zdravnikom je bilo pomembno predvsem na začetku, ko sem začela uravnavati inzulin, saj ti najprej ni nič jasno, kako dozirati inzulin glede na vrednost sladkorja in glede na predviden obrok, bojiš se hipe, ne veš, kako prilagajati obroke, športno aktivnost, spanje ... Potem pa se seveda navadiš, zdravnika obiščeš ob kontroli enkrat letno oziroma po potrebi, če je kaj posebnega, večkrat."
"Odkar si moram od 3- do 5-krat na dan vbrizgati inzulin, živim malo bolj disciplinirano kot prej, bolj načrtujem, kako bom preživljala dneve, bolj načrtujem obroke in športne aktivnosti, prav tako izlete in potovanja, v torbici imam vedno merilnik krvnega sladkorja, kratkodelujoči inzulin v brizgalki v obliki peresnika ter nekaj sladkega, za vsak slučaj."
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
