10 načinov, kako lahko vročina in vremenske spremembe vplivajo na naše telo

8. 7. 2023
Deli

Oblačno vreme krepi naše možgane, nam pomaga, da se osredotočimo in globlje razmišljamo, pravijo psihologi. Naš spomin deluje bolje na oblačne in deževne dni kot na sončne. Morda smo v svetlih dneh preveč zaposleni z veseljem, no vročina brez dvoma vpliva na naš spanec in apetit. Poglejmo, kaj še pravijo študije.

Leta 2011 je bila narejena tudi študija z naslovom Pride dež ali sije sonce: individualne razlike v tem, kako vreme vpliva na razpoloženje, ki je pokazala, da se ljudje delimo v štiri kategorije - ljubitelje poletja, sovražnike poletja, sovražnike dežja in tiste, ki jim je vseeno.      

A poglejmo, kako lahko vreme dobesedno vpliva na naše telo - od zatekanja do nespečnosti in depresije.

 1. Zatekanje  

Na zelo vroče in vlažne dni ima lahko telo težave z ohlajanjem. Običajno usmerja toplo kri proti površini kože, kjer se ohladi s potenjem. Toda pri visokih temperaturah znoj ne izhlapi, zato se namesto tega v okončinah nabere tekočina, ki povzroči oteklino.  Priporočamo, da se ohladite z ventilatorjem ali hladno vodo (a ne premrzlo). Po nekaj dneh se bo vaše telo navadilo na vročino in oteklina bo izginila.  

2. Večje tveganje za srčni infarkt  

Ekstremno vreme lahko obremeni vaše srce. Zaradi nizkih temperatur vaše srce težje dela, da ohranja telo toplo, vendar povzroča zoženje krvnih žil in zmanjša dovod kisika v samo srce. To neskladje med ponudbo in povpraševanjem se lahko dramatično konča s srčnim infarktom ali možgansko kapjo. Na drugi strani pa tudi prevelika vročina ni zdrava za ljudi slabim srcem in visokim krvnim tlakom.  Upoštevajte nasvet zdravnikov in se izogibajte prevelikih obremenitev.  

Poleti je pogostost krčev in bolečin v nogah ponoči kar dvakrat večja kot v hladnejših mesecih. Profimedia

Poleti je pogostost krčev in bolečin v nogah ponoči kar dvakrat večja kot v hladnejših mesecih.

3. Suha koža

Koža ne mara hudega mraza ne hude vročine, posebno če je izpostavljena soncu. Hitro postane suha in srbeča, če smo izpostavljeni vetru, pa lahko celo razpoka. Uporabljajte vlažilne kreme in predvsem kreme za zaščito pred soncem. Prhajte se z mlačno vodo!  

4. Slabi lase in nohte 

Pozimi in poleti se vaši lasje in nohti soočajo z enako težavo kot vaša koža. Pozimi se krvne žile zožijo, zmanjša se oskrba s hranili in kisikom. Seveda oslabi lase in nohte, zaradi česar so suhi in lomljivi ter bolj nagnjeni k urezninam in poškodbam. Poleti pa sonce poškoduje in suši lase in nohte. Vlažite, preskočite trda mila in ne bodite preveč vneti pri umivanju rok. Uporabite manj šampona in več balzama. Nosite pokrivala in ne bodite preveč na soncu. 

  5. Bolečine v sklepih

Morda boste občutili bolečine v sklepih. Ljudje, ki trdijo, da čutijo vihar v svojih kosteh, se v resnici ne lažejo. Res ga čutijo. Padec barometričnega tlaka lahko povzroči bolečine v sklepih, zlasti pri ljudeh z artritisom. Tekočine v sklepih se pri nizkih ali zelo visokih temperaturah zgostijo, zato čutimo okorelost in bolečine.  Gibanje zjutraj in zvečer odpravlja bolečine in okorelost.  

6. Alergije se lahko poslabšajo

Vreme vpliva na sezonske alergije, ki povzročajo solzenje oči v vetrovnih dneh, zamašene nosove med dežjem itd. Posebno vreme sproži naravne procese, kot je opraševanje dreves, na kar je veliko ljudi alergičnih. Imunski sistem meni, da vsa ta plesen in cvetni prah nista varna, in aktivira obrambne mehanizme, kot so srbenje, kihanje in izcedek iz nosu. Nobeden od teh ni dejansko nevaren, so pa vseeno neprijetni.  Za filtriranje zraka in zaščito pred alergeni uporabite vlažilnik zraka in klimatsko napravo.  

Če ne marate vročine, se hladite in pojdite ven zjutraj in zvečer. Profimedia

Če ne marate vročine, se hladite in pojdite ven zjutraj in zvečer.

7. Poletje poskrbi za vitamin D

V času epidemije smo se vsi veliko naučili o vitaminu D, ki ga dobimo s soncem, primanjkuje pa nam ga pozimi, ko smo vsi manj na zraku in ni dovolj sonca. Zato je poletje idealen čas, da v telesu naredimo zaloge vitamina D, zato se vsak dan vsaj 15 minut izpostavite soncu.  

8. Poletna in zimska depresija

Obstajata dve atipični obliki depresije (zimska in poletna), ki ju nekako »pospravimo pod streho« t. i. sezonskih razpoloženjskih motenj. Poletna depresija je sicer manj pogosta, odvisno pa je tudi od zemljepisne lege. Poleg običajnih simptomov, ki so značilni za depresivno motnjo, se poletni depresiji največkrat pridružijo še nespečnost, razdražljivost, tesnoba, izgubljanje teže, hujšanje, manjši apetit. To so pravzaprav nasprotni simptomi kot pri zimski depresiji. Bodite pripravljeni in naredite načrt, kako boste ohranili stari ritem in dobro razpoloženje. Pomemben je tudi počitek, da imate vsaj podoben ritem budnosti in spanja kot med letom. Pojdite na koncert in klepet s prijatelji, to vedno pomaga.  

Če se počutite osamljeni, pokličite prijatelje in pojdite na koncert. Profimedia

Če se počutite osamljeni, pokličite prijatelje in pojdite na koncert.

9. Spremembe vremena povzročajo migrene  

Večina sicer spremembe zračnega tlaka, ki nastajajo ob prehodih front, prenaša brez težav, pri bolj dovzetnih posameznikih pa hitre spremembe zračnega tlaka ob plohah in nevihtah izzovejo številne težave - najpogosteje glavobol in migreno. V teh dneh pazite na prehrano, ne izpuščajte obrokov in ne jejte živil, ki vam sprožijo migreno. Zmerno gibajte. Vzemite magnezij in vitamin C. Pijte zadostne količine vode (ob napadu migrene vam lahko k izboljšanju stanja poleg vode pomagajo tudi ingverjev čaj, kokosova voda, metin čaj).  

10. Krči v nogah med spanjem

Poleti je pogostost krčev in bolečin v nogah ponoči kar dvakrat večja kot v hladnejših mesecih. Kadar so temperature zelo visoke, lahko namreč pride do določenih sprememb nevronov v vaših nogah. Najboljša preventiva je, da pijete dovolj vode in da uživate čim več živil, ki jih uvrščamo med naravne diuretike, na primer peteršilja in zelene. Pomaga pa tudi povečan vnos magnezija.     

Preberite še:

Ko se počutite zelo slabo, uporabite ta trik za izboljšanje razpoloženja

in še to:

Ta zdravstvena stanja lahko posnemajo možgansko kap - bi prepoznali razliko?