Zlom kosti
Zlom kosti lahko razumemo, kot pretrganje kontinuitete kosti, ki lahko nastane zaradi neposrednega udarca, padca, prekomernega pritiska na kost ali kot posledica določenih zdravstvenih stanj, kot je osteoporoza. Zlomi kosti se razlikujejo po vrsti in resnosti, od preprostih (koža ni prebodena), do zapletenih (kost prebije kožo). Simptomi in znaki, ki nakazujejo na zlom so naslednji:
- Bolečina: Bolečina je pri zlomih običajno intenzivna in se poveča s pritiskom na kost ali pri gibanju.
- Oteklina: Območje okoli zloma pogosto oteče.
- Modrica: Se pogosto pojavi v okolici zloma.
- Deformacija: Prizadeti del telesa lahko izgleda deformirano oziroma nenaravno ukrivljeno.
- Nezmožnost premikanja prizadetega dela: Zlomljen del telesa je pogosto težko ali celo nemogoče premikati.
Zlom kosti je potrebno tudi diagnosticirati, ponavadi z rentgenskim slikanjem, kar odredi zdravnik.
Potek zdravljenja pri zlomu kosti
Pri zlomu kosti je najprej potrebno kost stabilizirati in imobilizirati, kar se običajno doseže z mavcem ali opornico, saj se le tako lahko zagotovi pravilno celjenje zloma. Naslednji korak je lajšanje bolečine, pri katerem uporabimo aplikacijo analgetikov per oralno, intramuskularno ali intravenozno. Glede na opravljeno diagnostiko se lahko zdravnik odloči za kirurški poseg, še posebej pri zapletenih zlomih, koder je potrebna operacija zaradi potrebe po pravilni postavitvi kostnih fragmentov.
Temu sledi rehabilitacija, ki bo zagotovila obnovo moči, gibljivosti in funkcijo prizadetega dela telesa. Napredek oziroma celjenje kosti redno spremlja zdravnik ali ortoped in podaja vsa potrebna dodatna pojasnila oziroma napotke. Sledijo preventivni ukrepi, ki vključujejo pravilno izbiro prehrane (povečanje vnosa kalcija in vitamina D), redno telesno aktivnost ter upoštevanje varnostnih ukrepov za preprečevanje padcev in poškodb.
Pomembno je tudi omejiti obremenjevanje zlomljenega uda, sploh, če gre za spodnje okončine, kar lahko pomeni uporabo bergel ali vozička. Zlasti pri ljudeh z določenimi zdravstvenimi stanji, kot so osteoporoza ali diabetes, je potrebno redno spremljati potek zdravljenja, saj lahko ta stanja vplivajo na celjenje kosti. Zlom kosti in dolgotrajno okrevanje lahko vplivata tudi na duševno zdravje, zato je podpora družine, prijateljev in strokovnjakov ključna za okrevanje. Ko se kost začne celiti, je pomembno postopno povečanje fizične aktivnosti in obremenitev. Ko zdravnik odobri, lahko posamezniki pričnejo z vajami za gibljivost, moč in ravnotežje v okolici prizadetega dela telesa.
V nekaterih primerih se uporablja tudi rentgensko slikanje ali magnetna resonanca, za spremljanje napredka celjenja kosti. V redkih primerih pa lahko pride tudi do zapletov, kot so okužbe, dolgotrajno celjenje ali nenormalno celjenje kosti, kar zahteva dodatno multidisciplinarno zdravljenje. Pomembno je tudi ohranjanje splošnega dobrega počutja in zdravja s pravilno prehrano, zadostno hidracijo in dovolj spanca, saj bo le to spodbujalo celjenje kosti in preprečilo dodatne poškodbe.
Fizioterapevtska obravnava po zlomu kosti
Fizioterapevtska obravnava po zlomu kosti je ključnega pomena za uspešno okrevanje, saj pomaga pri obnovi moči, gibljivosti in izboljšanju funkcije prizadetega dela telesa. Fizioterapevtska obravnava se običajno začne po tem, ko je zlom stabiliziran in, ko zdravnik odobri začetek gibanja. Fizioterapevtska obravnava po zlomu kosti vključuje:
- Ocena poškodbe in načrtovanje zdravljenja: Fizioterapevt bo najprej ocenil zdravstveno stanje, vključno z obsegom gibanja, mišično močjo in splošno funkcijo prizadetega dela telesa. Na podlagi te ocene se bo lahko oblikoval individualiziran načrt zdravljenja.
- Obnova gibljivosti sklepa: Fizioterapevt bo uporabil različne terapevtske tehnike, kot so pasivno in aktivno asistirano gibanje ter aktivno gibanje, kar bo pomagalo pri obnovi gibljivosti v prizadetem delu telesa.
- Krepitev mišic: Po zlomu kosti je pogostokrat prisotna atrofija mišic, zaradi neuporabe prizadetega dela telesa. Fizioterapevt bo predpisal takšnemu posamezniku vaje za krepitev mišic, ki bodo prilagojene na zmogljivost posameznika.
- Funkcionalna vadba: Cilj je povrniti posameznikom moč, ki jim bo pomagala pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti. Takšna vadba lahko vključuje specifične vaje, ki simulirajo vsakodnevne gibe in delovne naloge.
- Izboljšanje koordinacije in ravnotežja: Vaje, ki se osredotočajo na koordinacije in ravnotežje so pomembne, še posebej, če je zlom vplival na gibanje spodnjih okončin.
- Uporaba pripomočkov za podporo pri gibanju: V nekaterih primerih je potrebna uporaba pripomočkov, kot so bergle, hodulje ali opornice, ki omogočajo večjo mobilnost med zdravljenjem.
- Zmanjšanje bolečine in otekline: Fizioterapevt lahko uporabi različne tehnike, kot so led, toplota, elektroterapija ali masaža, ki bodo lajšale bolečino in oteklino v prizadetem udu.
- Izobraževanje pacientov: Fizioterapevt bo pacienta izobrazil o pravilni tehniki izvajanja vaj, o varnem gibanju ter o strategijah za preprečevanje ponovnih poškodb.
- Postopna obremenitev: Fizioterapevt pojasni, da je povečanje obremenitev ključna za obnovo moči in preprečevanje nastanka ponovnih poškodb.
- Sodelovanje z ostalimi strokovnjaki: Fizioterapevti pogostokrat sodelujejo z zdravniki, ortopedi in drugimi strokovnjaki za zagotavljanje celovitega pristopa k zdravljenju.
- Redno spremljanje in ocenjevanje napredka: Fizioterapevt bo redno spremljal napredek pacienta in po potrebi prilagodil načrt zdravljenja.
Pomembno je, da pacient aktivno sodeluje v procesu rehabilitacije, redno izvaja priporočene vaje in sledi navodilom fizioterapevta.
Okrevanje po zlomu kosti je dolgotrajen proces, ki zahteva potrpežljivost in vztrajnost, vendar si lahko pacienti s pravilnim pristopom in doslednim zdravljenjem uspešno povrnejo funkcijo prizadetega dela telesa in se posledično vrnejo k svojim vsakodnevnim aktivnostim. Fizioterapija igra ključno vlogo pri obnovi telesnih funkcij, zmanjševanju bolečine ter pri preprečevanju dolgoročnih težav, ki so posledica poškodbe.
Naročite se na posvet in diagnostični pregled www.rehab.si.
