10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice

Pasivno raztezanje pred vadbo in po njej - da ali ne?

Pasivno raztezanje pred vadbo in po njej - da ali ne? (foto: Shutterstock.com) Shutterstock.com
23. 2. 2015

Večina športnikov in trenerjev je bila v preteklosti deležna pridiganja o pasivnem raztezanju pred vadbo in po njej. Menili so, da ima tako početje cel kup pozitivnih učinkov, od izboljšanja športnega nastopa do preventive pred poškodbami.

Tem domnevam še vedno sledijo tisti, ki ne spremljajo novejših trendov, pa tudi tisti, ki iz nekega razloga ne verjamejo v novejše raziskave. Zakaj je tako, ni povsem jasno. Vse jasnejša pa postaja pot, ki bi ji verjetno morali slediti.

Novejše raziskave ugotavljajo, da je pasivno raztezanje v večini primerov napačno umeščeno v trenažni proces. Nekatere celo menijo, da tako početje pred vadbo celo povečuje možnost poškodb, po vadbi pa nima omembe vrednih učinkov. Zakaj je tako, si lahko preberete v članku Fama o strečingu, v tem članku pa bom poskušal pojasniti, v katerih primerih vseeno uporabiti pasivno raztezanje.

Eden izmed avtorjev meni, da naj ga uporabimo v naslednjih primerih (Wade, 2012):
  • kot rehabilitacijsko metodo za raztezanje brazgotin tkiva in povečanje pretoka krvi, kadar bi aktivno raztezanje lahko povzročilo ponovitev poškodbe,
  • kot nizkointenzivno terapijo po visokointenzivnem treningu, pri povečanju cirkulacije krvi in pri pomoči pri odstranjevanju presnovnih produktov ter
  • v posebnih primerih za sprostitev pretirano omejenih želenih položajev, ki športniku omogočajo izvedbo aktivnega raztezanja.

S tem se strinjajo tudi nekateri drugi. Robertson (2008) meni, da se kot del pasivnega raztezanja v zadnjem času vse bolj uporablja metoda, ki se imenuje 'self-myofascial release' (SMR). Tudi ta se uporablja v prej omenjenih primerih, torej za povečanje pretirano omejene gibljivosti, za zmanjšanje/raztezanje brazgotin tkiva in povečanje pretoka krvi (regeneracijo). Prav ta metoda pridobiva vse več privržencev, saj so z njenimi učinki zadovoljni tako tisti, ki se ukvarjajo s športom, kot številni drugi.

Dalibor Todorović, profesor športne vzgoje

Viri:

  • Robertson, M. (2008). Self-Myofascial Release (Purpose, Methods and Techniques). Indianapolis: Indianapolis Fitness and Sports Training.
  • Wade, P. (2012). Convict Conditioning 2. ZDA: Dragon Door Publications, Inc.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri