"Kaj delam narobe," je vprašala potem, ko je že sedmič v eni uri pogledala na telefon, ali se je morda tam zgodilo sporočilo nekega gospodiča, s katerim sta si pred že več kot tednom dni v znani ljubljanski restavraciji romantično razdelila čokoladni sufle z jagodnim prelivom in potem še račun.
Ker je ona tako hotela in potem seveda vztrajala, dokler ni tega tudi dosegla. Češ, 40-letni ženski pa že ne bo nihče plačeval njenih sladkosnednih grehov.
"Vztrajanje pri tem, da nikogar ne potrebuješ, ni seksi," sem ji rekel že takrat, zato sem zdaj modro molčal.
To, da ni dovolila, da ji gospod kavalirsko plača račun, je bila seveda zgolj še zadnji del njenega celovečernega predavanja o tem, kako ona v življenju sicer ne potrebuje nikogar, ker je vse, vključno z večino svojih orgazmov, dosegla sama. Njena neodvisnost, čeprav še kako resnična in težko priborjena, je njena osebna medalja, ki jo, kadar le lahko, radostno razkazuje – tudi ko to sploh ni treba.
Oznanjanje neodvisnosti
Ženske, ki se ne pustijo vsaj malce razvajati, moškega odvrnejo. Moški namreč želimo čutiti, da nas naša izbranka potrebuje. Da imamo neko dodano vrednost. Zato radostno odpiramo vakuumsko zapečatene kozarce rdeče pese, privijemo zrahljan ročaj na predalu in korenjaško odmaknemo gigantski kavč, da lahko ona zadaj posesa prah. Če ženska želi čisto vse opraviti sama, se počutimo nezaželene, nepotrebne, odvečne. Kar pa je vse prej kot privlačno.
Saj ne, da se mora ženska zato na silo pretvarjati, da je nemočna in nebogljena, le dovoliti mora, da moški naredi vsaj tisto, kar se od moškega pričakuje (da na primer plača račun na prvem zmenku in odpre kakšna vrata), saj bo njeno izrazito neodvisnost hitro prepoznal tudi brez glasnega najavljanja.
Pretirani negativizem
"Saj je tako ali tako vse brezupno," je potem jamrajoče povzela mojo kritiko. Ravno prav, da sem jo lahko spomnil še, kako je negativizem prav tako na seznamu stvari, ki moške odbijajo. Še več – terapevti za pare celo pravijo, da je pretirano pritoževanje in nerganje eden od poglavitnih razlogov, zaradi katerih se moški odmaknejo od sicer všečne ženske že med prvimi zmenki.
In kot namigujejo številke, obstaja presenetljivo visok odstotek žensk, ki se brez zavor že na prvih zmenkih glasno pritožujejo nad čisto vsem, celo nad moškimi. Morda želijo biti cinične, morda le duhovite na malce drugačen način, a tudi če ima ženska dobre razloge za pritoževanje, jo pretiravanje z nerganjem pokaže kot zelo negativno osebo.
Obenem pa nihče noče biti priča salvi negativizma med popoldanskim kapučinom. Moški, ki so dobri poslušalci, bodo sicer uglajeno prikimavali, vsaj dokler se jim ne pokaže prvi primerni izhod.
Posel, posel, posel
Prav tako lahko iskrico romantike hitro ugasne neprestano govoričenje o delu. Ženska, ki ima uspešno kariero in je dobra v tem, kar dela za tisto redno mesečno mezdo, je hvale vredna, a služba ni tematika, ki bi jo hoteli s ponovitvami vrteti na uvodnih zmenkih. Tudi če na drugi strani sedi šolski primer alfa samca s kariero, po kateri bi lahko posneli filmsko trilogijo, se bo njeno navdušenje nad lastno službo težko prevedlo v zabavo zanj.
Če kaj, ga bo zasrbela njegova tekmovalna žilica – poslovna tekmovalnost pa nikoli nima prostora za romantiko. Prav tako ga epopeje o njeni poslovni uspešnosti ne bodo zanimale, če le hodi v službo za preživetje, ker mu potem tako ali tako sam koncept poklica ne pomeni kaj več kot le mehanizem za plačevanje položnic.
Na zmenkih so zato bolj primerne druge teme – hobiji, potovanja, filmi, hrana in skupni interes za ruske glasbene klasike iz preloma prejšnjega stoletja.
Otroci, otroci, otroci
Na drugi strani je prijateljica, ki je pred dobrimi osmimi leti z odprtimi rokami sprejela grajenje družine in si s svojim super plodnim partnerjem načrtno uredila tri zaporedne nosečnosti. A kolikor je bilo delanje teh otrok obema zabavno, na koncu nista našla skupnega jezika za nadaljnje družinsko življenje v dvoje. Tako je on odšel nekam na Dolenjsko, ona pa nazaj na tržišče samskih, le da se vmes ni nikoli niti za sekundo izklopila iz funkcije mame.
Njeni trije otroci ostajajo središče vseh njenih pogovorov, pa če sedi na jutranji kavici ali pa s polovično petko in sveže umitimi lasmi ob elegantnem narezku in kozarcu vina iz dražje polovice vinske karte.
Sicer je popolnoma normalno, da bo vsaka mama tu in tam govorila o svojih otrocih, a celovečerni pogovor, v katerem prevladujejo Jakobovi spalni vzorci, Lanove avanture na (in ob) kahlici ter Sarine fascinantne risbice, ob katerih od navdušenja serijsko omedlevajo celo vzgojiteljice v vrtcu (in so, priročno, tudi v galeriji njenega iPhona), je za novo spoznanega moškega prevelik zalogaj. Ne zato, ker ne bi maral otrok, ampak zato, ker so njeni otroci faktor, ki bo del celotne slike morda nekje v prihodnosti – na začetku pa moškega bolj kot njen naraščaj zanima predvsem ona.
In ko rečem ona, to seveda ne pomeni, da moške zanima njena celotna romantična anamneza, ker nihče noče sedeti na prvih zmenkih in poslušati vojne zgodbe o preteklih odnosih ali pa temačne podrobnosti grde ločitve, ki so jo privedle do prepričanja, da so tako ali tako vsi moški lažnivci in prevarantski psi.
Tekst Darjo Hrib
Preberite še:
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
