10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

Ura gibanja na dan je nujna!

Ura gibanja na dan je nujna! (foto: Profimedia) Profimedia
12. 2. 2017 Vir: Jana

Na Pediatrični kliniki v Ljubljani se zdravi dekle, osnovnošolka, ki tehta kar 200 kilogramov.

Šokanten podatek, a resničen. Kakšno je njeno zdravstveno stanje, zaradi varovanja osebnih podatkov ne smemo razkriti, a pomembno je, da se zavedamo, da je prekomerno težkih otrok v naši družbi vse več. In da je pomanjkanje gibanja resen zdravstveni in socialni problem.

»Vzgajamo generacije mladih bolnih ljudi, ki bodo prve posledice, kot so bolezni srca in ožilja ter prevelika telesna teža, čutili že pri 30,« opozarja podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije Franc Zalar. Slovenski otroci se bistveno premalo gibljejo, več kot tretjina otrok je predebelih, le dobra tretjina pa se športno udejstvuje, kaže raziskava društva.

V prvi fazi mednarodnega projekta Otroci v mestu so naredili raziskavo na osmih osnovnih šolah in vanjo zajeli 950 otrok ter 750 staršev. Do konca marca bodo opravili še eno raziskavo, ki bo pokazala, ali se je v letu dni na področju gibanja otrok kaj spremenilo.

Ura gibanja na dan je nujna!

Več kot četrtina slovenskih otrok je pretežkih ali debelih. Dejstvo je, da otroci potrebujejo gibanje kot biološko potrebo in za nadaljnji razvoj.

»Šport in gibanje omogočata zdrav razvoj, dajeta delovne navade, zadovoljstvo, krepita samopodobo, razvijata socialne veščine,« poudarja profesor športne vzgoje Branko Škof.

Vsak otrok bi se moral gibati najmanj eno uro na dan, pri nas pa kar 80 odstotkov otrok ne dosega tega standarda. »Poleg tega se po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naši otroci ne prehranjujejo pravilno in pogosto izpuščajo zajtrk.«

Šolski sistem otrokom omogoča dve do tri ure telovadbe na teden. Res je, da imamo brezplačne dodatne izbirne športne programe, kot je Zdrav življenjski slog. Ti programi so med izbirnimi vsebinami najbolj priljubljeni, a jih kljub temu obiskuje le četrtina otrok. Kako več otrok navdušiti zanje?

Dvig na drogu

»V osnovnih šolah imamo več kot 100 možnih dodatnih programov. Od 110 tisoč otrok jih 27 tisoč obiskuje športne programe, ki so po priljubljenosti na prvih treh mestih. Pogosto so starši v dilemi, ali otroka rajše vpisati v učenje tujega jezika ali pa v neko športno dejavnost. Moja teza je: v šole več obveznega športa za vse!«

Šport naj bo navada, ker ...

Profesorice Tanja Kajtna s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani je poiskala nekaj konceptov, ki s psihološkega vidika pojasnjujejo, zakaj moramo biti telesno aktivni. »Skozi gibanje in redno telesno dejavnost pridobimo številne prednosti, ki omogočajo visoko kakovost življenja.«

Ljudje, ki se redno gibljejo, imajo boljše delovne navade, so čustveno stabilni, znajo se spopasti s porazi. »Prav slednje je pri generacijah, rojenih po letu 2000, velik problem – da se ne zanjo spoprijemati z neuspehi.« Tisti, ki so skozi šport dobili izkušnjo, da ne gre vedno kot po maslu in po naših željah ter da se je teba za uspeh potruditi, so v odraslem življenju dokazano uspešnejši. »Če bomo otrokom znali pokazati, da se po športu počutijo dobro, se bo telesna aktivnost čez čas razvila v navado.«

To, da v gibanju uživajo, ni dovolj, da bi gibanje postalo navada. »Prisotno mora biti tudi veliko število ponovitev tega gibanja.« Če se bodo torej otroci gibali enkrat na teden, to ne bo navada. Če pa bo šport dnevna dejavnost, bodo ti otroci navajeni gibanja in se bodo gibali tudi kot odrasli, tudi ko bodo imeli natrpane urnike in številne druge obveznosti, kot so služba, družina itn. »Ker pomanjkanje časa danes ni le izgovor, ampak pogosto tudi dejstvo, smo na Fakulteti za šport pripravili vadbi, ki potekata ob isti uri, ena za otroke, druga za starše.« Ta hip kakšnega pretiranega zanimanja za to sočasno vadbo ni, upajo pa, da bo šla informacija od ust do ust in da bodo pritegnili še več staršev ter njihovih otrok.

Drugi časi: včasih smo se igrali na ulici, danes buljijo v računalnik

»Najbrž ga ni odraslega človeka, ki se ne bi zavedal pomena zdrave prehrane, zdravega življenjskega sloga. A v društvu smo naleteli na zid, ta zid je mlada generacija, ta zid je otrok,« pravi Igor Ribič, znan kot ribič Pepe, ki je v društvu dejaven že več kot 20 let. V tem obdobju se je močno spremenil naš življenjski slog. »Naše mame so iz službe prišle ob dveh popoldne in so skuhale zdravo kosilo. Danes delamo do petih, šestih popoldne, otroci pa jedo burek ali hamburger.«

Povečala se je zasvojenost z računalniki, tablicami, mobilnimi telefoni in televizorji. »Mi smo rasli na ulici, igrali smo se na dvoriščih in plezali po drevesih. Naši otroci so zaradi več prometa oziroma varnosti doma, druženja po dvoriščih ni.« Ko so se aktivno lotili problematike, so ugotovili, da so učenci od prvega do četrtega razreda najbolj dojemljivi za športno udejstvovanje. Bolj ko se bliža puberteta, manj so dovzetni. Rezultat pa: otroci prve triade, ki so jih navdušili za šport, so to veselje do gibanja prenesli na svoje starše. »Otroci so postali ambasadorji naše ideje.«

Šolske telovadnice odprte tudi popoldne in ob vikendih

Še en problem v tej zgodbi so športne zmogljivosti, ki jih je premalo. A še tiste športne objekte, ki jih imamo, ne izkoriščamo dovolj. »Imamo vrtčevska igrišča, ki so zaradi varnosti popoldne zaprta. Tja starši in otroci, kadar je vrtec zaprt, nimajo vstopa,« kot primer slabe prakse navaja Ribič. Podobno je s šolskimi telovadnicami. O tem bodo sprožili javno debato in predlagali, da bi imeli popoldne, zvečer in ob vikendih v šolah in vrtcih oskrbnike, ki bi staršem in otrokom omogočili dostop do igrišč in telovadnic.

ITM več kot 50

Za konec še nekaj skrb zbujajočih podatkov, ki le podkrepijo nujnost akcije Društva za srce in ožilje Slovenije. 200 kilogramov težko dekle na Pediatrični kliniki ni osamljen primer. Je ekstrem, a otrok z indeksom telesne mase čez 50 je več.

»Včasih smo se čudili, ko smo gledali posnetke prekomerno težkih otrok iz Združenih držav, zdaj je to naša realnost,« svari Zalar. »V Sloveniji ni osnovne šole, ki ne bi imela 100 kilogramov težkega otroka.« O pomembnosti gibanja je zato treba govoriti in treba je ukrepati. Za vse nas pa velja: več telesne dejavnosti! Vsak mora začeti pri sebi. 

Jabolko meter

Besedilo: Maja Sodja. Fotografije: Igor Zaplatil, Shutterstock.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri