Zakaj se vse več ljudi odreka avokadu?

Avokado je zadnja leta postal predvsem priljubljena alternativa beljakovinam živalskega izvora.

Vsestranska uporabnost tega tropskega sadeža pa je bila poznana že veliko prej, saj je že stoletja del lokalnih kuhinj po Srednji in Južni Ameriki. Očitno pa mu zadnje čase popularnost strmo pada, saj vse več restavracij po svetu išče druga alternativna živila, nekatere pa ga tudi povsem opuščajo.

Ne spreglejte:

Kje se skriva razlog?

Eden izmed razlogov je visok ogljični odtis, ki ga pušča avokado, saj za rast potrebuje 320 litrov vode. Ker je globalno povpraševanje po avokadu veliko, postaja cenovno tudi bolj nedostopen.

Mnogi so že poiskali številne alternative, ki bi lahko nadomestile priljubljen tropski sadež. Tomasina Majers, solastnica verige mehiških restavracij Wahaca, je leta 2021 predstavila omako, za katero meni, da je dobra alternativa. Omako vahakamole je sicer narejena iz boba, zelenega čilija, limete in koriandra.

Nameravate k sosedom? V veljavi so nova pravila

Za zmanjšanje ali umik avokada se je odločilo že nekaj svetovno znanih restavracij

Wahaca pa še zdaleč ni edina restavracija, ki je zmanjšala uporabo avokada. Za tovrstno potezo se je odločilo tudi nekaj drugih. Med drugim v Torontu, kjer je mehiški kuhar Aldo Kamarena predlagal, da avokado nadomestijo iz bučkine paste in bučnih semen.

Tudi kuhar Santiago Lastra je v svoji mehiški restavraciji v Londonu na jedilnik vključil omako v stilu gvakamola iz pistacij in fermentiranih kosmulj, irec, J. P. McMahon pa je razvil alternativo kar iz cikorije.

Spremembe se dogajajo tudi bližje Slovenije, saj so tudi v priljubljenenem zagrebškem Boogie Labu s svojega jedilnika črtali avokado. Odločili so se, da bo vsa hrana, ki jo bodo ponujali v njihovih lokalih, sezonska in lokalna.

Avokado okolju res predstavlja tako veliko grožnjo?

Drevo avokado izvira iz Mehike, kjer še vedno raste večina avokada, toda gojenje avokada se je danes preselilo tudi izven Mehike, povsod po svetu in v različnem podnebju.

Dobro preskrbljeni obstoječi nasadi avokada sicer ne predstavljajo problemov, toda zaradi povečanja povpraševanja se na nekaterih področjih pojavljajo težave. Razlogi se nahajajo predvsem v povečanju ogljičnega in vodnega odtisa. Za pripravo posaditve drevesa avokada je namreč potrebna priprava prostora ali preusmeritvev vode iz potokov in rek za namakanje, saj je za pridelavo enega avokada potrebnih okrog 320 litrov vode.

Avokado se pogosto uporablja tudi kot kremast namaz ali v sladicah, ter za nadomestilo masla. Za pridelavo povprečne količine masla v velikosti avokada pa je potrebnih kar 833 litrov vode, kar je daleč od trajnostne pridelave.

Je ob tem potrebno avokado povsem opustiti? Ne, toda verjetno pa je vsakemu ljubitelju avokada smiselno razmisliti še o kakšni lokalno bližnji alternativi, s katero lahko ta priljubljeni sadež vsaj občasno zamenja.

Vir: citymagazine.danas.rs