10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice

Kako se lahko 'pripravimo' na stres?

Kako se lahko 'pripravimo' na stres? (foto: Shutterstock.com) Shutterstock.com
10. 6. 2013

Pričakovati, da bo jutri ali čez dva meseca boljše, ni smiselno. Če želimo stres uspešno premagovati, se moramo pripraviti na to, da bomo znali te stresne dejavnike odstraniti, jih ne videti, ali biti pozorni predvsem na pozitivne stvari, videti stvari kot izziv, in ne kot težavo.

Več stresa si lahko privoščimo, če smo telesno dobro pripravljeni, kakor tudi, če znamo uporabljati tehnike obvladovanja stresa.

Vendar športni psiholog dr. Matej Tušak opozarja, da je nekje meja. Da ta meja ne bi bila dosežena, je treba napetosti sproti sproščati, iskati drugačne poglede in se tudi znati za trenutek odklopiti.

Kako se lahko 'pripravimo' na stres?

Matej: Večina ljudi misli, da stres ni nekaj hudega in zaradi njega ni resnih težav, ampak raziskave kažejo, da so posledice stresa kar velike.

Na eni strani za podjetja, ki dobijo zaposlene, ki niso sposobni delati tako kot sicer, ker jim padejo produktivnost, motivacija, kreativnost in grejo običajno na bolniško. V tistih podjetjih, kjer si bolniške lahko privoščijo, se to pozna v slabi produktivnosti, drugje pa takega človeka tudi odpustijo iz službe in se potem vse težave prenesejo na individualno raven, na družino.

V ozadju so potem zgodbe o razpadanju družin in kup neprijetnih situacij, ki se posledično dogajajo v družini.

To enostavno niso stvari, ki bi jih lahko zanemarili.

Velikokrat se to zgodi relativno na hitro. Nekdo, ki je bil zelo aktiven in uspešen, na hitro postane takšen, da mu pade motivacija, kar se velikokrat pozna tudi na zdravstvenem področju. S tega vidika posledic stresa ne smemo zanemariti.

Največkrat gremo k zdravniku takrat, ko je nekaj narobe, takrat, ko smo že zboleli, ko se že pojavljajo zdravstvene posledice, psihološka simptomatika, ko je že potrebno zdravljenje, ki bo zagotovo potekalo bistveno dlje, kot če bi stres poskušali prej preprečiti. Večinoma mislimo, da bo stres prišel in odšel brez posledic.

Kako pa je v resnici?

Matej: Stres ima kar nekaj zanimivih stvari, ki jih ne smemo spregledati. Dejstvo je, da se stresi seštevajo.

Sposobni smo doživeti vsak stres posamično, potem pa se nam v nekem obdobju pokrije, da hkrati zboli otrok in ima v šoli slabe ocene, se v službi ne razumemo najbolje, pa še prometno nesrečo imamo ...

Ko se vse to skupaj sešteje, je kombinacija prehuda in presežemo stresno toleranco ter začnemo slabo funkcionirati.

Medtem ko znamo vsak posamezni dražljaj, stresor premagati, je povsem drugače, ko se zgodijo vsi na kupu, kar se lahko zgodi kadarkoli.

Druga stvar je, da gre sodoben svet v to smer, da je stresorjev čedalje več. Pričakovati, da bo jutri ali čez dva meseca boljše, ni smiselno. Vsa stvar se vedno le kopiči, hkrati pa je naš obrambni mehanizem pripravljen na stresne situacije, kakršne so bile pred 40 tisoč leti. Takrat je edini stres bilo to, da si ubil žival, ali to, da si moral teči, da te ta žival ni pojedla.

Teh stvari ni več, danes večina stresov izhaja iz celotne situacije, številnih odločitev, ki jih moramo prinesti. Gre za povsem drugačne stresorje, drugačne načine reagiranja, na katere telo ni pripravljeno.

Če želimo stres uspešno premagovati, se moramo pripraviti na to, da bomo znali te stresne dejavnike odstraniti, jih ne videti, ali biti pozorni predvsem na pozitivne stvari, videti stvari kot izziv, in ne kot težavo.

Kako?

Matej: Ena stvar je, da znamo pozornost usmeriti in se ukvarjamo s tistim, kar je v danem trenutku pomembno, vse drugo pa znamo pozabiti.

Ko gre recimo nekdo na olimpijske igre, naj bi se poskušal usmeriti na nalogo. Seveda pa se vmes dogaja tisoč stvari: od tega, da razmišlja, kaj bo, če osvoji medaljo ali ne ... Vse to je seveda moteče in povečuje stres.

Se pravi, da je k reševanju nalog treba pristopiti konstruktivno?

Matej: Seveda in tudi to, da znamo stvari videti drugače. Če jih znamo, potem tudi stres dojemamo kot tako imenovani pozitivni stres. Stres, ki te stimulira in je kot izziv. Ampak zelo veliko ljudi tega ne zna narediti in je za njih privajanje na nekaj novega nekaj groznega, stresnega.

Tudi v tem smo si ljudje različni – eni v teh vsemogočnih stvareh vidijo izziv, drugi pa problem.

Slovenska družba ta trenutek vidi veliko problemov. Verjamem, da je stresno. Veliko stvari je na kupu, ljudje so izčrpani, premalo je denarja, možnosti so precej slabše ..., ampak zelo velik del krize je vezan na naše dojemanje vsega skupaj.

Takšna je realnost, s tem, da naša realnost ni nikoli objektivna.

V katerem smislu?

Matej: Govorimo, da živimo slabše, kot smo živeli v socializmu, kar preprosto ni res. Če pogledamo, kakšne avtomobile smo imeli, kaj smo lahko kupili ... Padanje navzdol je vedno stresno.

Dejstvo je, da ni res, da je zdaj slabše kot v socializmu, le mi smo navajeni, da je bilo dobro, zdaj pa je problem, da gremo nazaj na slabše. Morali se bomo 'resetirati'. Tisto, kar je bilo pred desetimi ali petimi leti, nas ne zanima, moramo pogledati, kaj je danes.

Imamo ljudi, ki sploh nimajo službe. V tem kontekstu imamo tisti, ki službo imamo, večje možnosti. Morali bi biti zadovoljni, saj če bi bili zadovoljni, bi stvari dojemali manj stresno, lahko bi več delali, bili uspešnejši in imeli še več. Morali bi razmišljati tako. Seveda ta, ki nima ne službe ne vsega drugage, težko razmišlja tako.

Za del ljudi bodo vedno morali obstajati socialni programi, ker moramo biti socialna država, podpora ljudem, ki se res ne znajo prebiti skozi to. Preostali pa bodo morali najti način, da bodo stvari jemali drugače, da je realnost takšna, kakršna je. Lahko se odločimo, da rečemo, da je katastrofa in se vsi odselimo v Avstralijo, ampak tudi tam bodo problemi.

Po drugi strani pa je kljub vsemu treba videti situacijo takšno, kakršna je, in si reči: Kot smo živeli do zdaj, očitno ni več mogoče, poiskati moramo druge načine. Če pri nas ne najdem službe, bom šel pa v Avstrijo, Italijo. Če ni druge možnosti, bom delal tudi tako, da bom eno službo 'sestavil' iz treh tretjinskih.

Še vedno smo 'naštimani' tako, da bi najraje imeli zagotovljeno službo, ki je relativno dobro plačana, kjer nam nihče ne sme nič reči in nam po možnost ni potrebno nič delati.

Pri nas je velik problem naredila elita, ki je lahko brez dela z različnimi malverzacijami živela ekstremno dobro. Ta je živela dobro na račun nas, z goljufijo, dajala pa je občutek, da se da biti uspešen brez dela. Zaradi te elite so ljudje jezni in težko razumejo, da morajo delati.

Čas ljudi, ki so na tak način živeli, je odklenkal. Počasi se bodo postavile vrednote, da bodo ljudje, ki bodo uspešni, tudi več imeli, ampak bodo morali tudi več delati. Ko bo enkrat vzpostavljen tak sistem, ne bo problema, ker so bo vedelo, tisti, ki več dela, je bolj priden, bolj sposoben, lahko tudi več ima. Ko se bo to zgodilo, potem tudi drugi ljudje ne bodo imeli toliko težav spremeniti kakšne stvari v svoji glavi in bo tudi občutek stresa manjši.

Včasih so ljudje garali cele dneve na polju po vročini, pa niso komplicirali in so vseeno znali biti zadovoljni. Danes pa nismo zadovoljni z ničimer. V socializmu so razlike bile relativno majhne, zdaj pa so se zgodile velike razlike, na katere nismo navajeni.

Pri nas se ljudje jezijo, ker nekdo ima, res pa je, da so ti, ki imajo, naredili veliko škode. Nekdo, ki je vse življenje delal, vlagal v svoje podjetje, je navajen delati od jutra do večera, čeprav je lastnik podjetja. Ko nam bo to uspelo razviti, bo tudi naše gospodarstvo drugačno.

Ali gre za to, da se odzivamo, prilagodimo glede na spremembe?

Matej: Tudi, hkrati pa poskušamo vzpostaviti distanco do vseh stvari, da nam ne povzročijo tako močne reakcije. Treba pa je tudi najti drugačen pogled na stvari, videti stvari kot izziv, ne kot grožnjo, za kar moraš tudi nekaj narediti, biti dober.

Dejstvo pa je, da se nekaterim stresnim situacijam ne bo dalo nikoli izogniti, recimo: smrti, ločitvi, izgubi službe, ker so sestavni del življenja. Treba se je naučiti, kako pomiriti ta čustva, dovoliti, da počasi izzvenijo, zmanjšati napetost.

Za vse to uporabljamo različne relaksacijske tehnike, različne vaje. Na mobilni aplikaciji @life-Feel a life jih imamo ta trenutek več kot 20, kar ni nikjer posneto v tako velikem obsegu. Gre za vodene vadbe, globoko sproščanje, različne dihalne tehnike, meditacijske tehnike, različne stvari, ki so priprava na stresni dogodek. Tako damo ljudem eno orodje. So pa to sicer vaje, ki jih je treba prakticirati večkrat, sicer ne deluje. S temi vajami se lahko postopno naučimo sprostiti, korigirati premočno napetost, strast.

Res pa je, da včasih pomaga tudi pogovor, povsem običajne telesne aktivnosti: tek, hoja, plavanje. Predvsem pa aktivnosti, ki so povsem drugačne in ti omogočajo, da se vsaj za nekaj časa preklopi, da se lahko 'resetiraš'. Saj če si ves čas v stresnem pogonu, potem rezerv v telesu enostavno zmanjka.

Napisala: Suzana Golubov, foto: Shutterstock

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri