Prijateljica vam zaupa, da jo je zapustil partner, in vas sprašuje, kaj naj naredi. Se sprašujete, ali bi povedali nekaj krepkih na račun moških?
Ali morda raje, da bo, glede na to, da je dobro videti, prav gotovo kmalu našla drugega. Pri vsem tem pa se zavedate, da potrebuje nekaj čisto drugega.
Vsi vemo, da se z razsežnostjo bolečine pojavi tudi vprašanje, kako potolažiti osebo, ki trpi. Včasih si ne upamo reči niti besede, ker vemo, da bomo osebo, ki jo želimo potolažiti, spravili v še večjo žalost in jok. Poleg tega nas nekoliko zmede, če moramo tolažiti osebo, ki smo jo do tega trenutka doživljali kot močno in neomajno.
Čisto vseeno je, ali gre za zapuščeno prijateljico, pokop sanj ali pa izgubo službe – ko trpijo nam ljubi ljudje, jim želimo pomagati.
In to ni tako težko, kot bi si nekateri mislili! Ljudje namreč ne potrebujejo skrbno izbranih besed in nobenih posebnih sposobnosti!
Potrebujejo predvsem eno: pripravljenost na deljenje bolečine in poslušanje. Kdor to razume in se zave, da nima moči za popolno ozdravitev skrbi, lahko resnično pomaga. Bolečina postane bolj znosna in hitreje mine.
Od srca
Raje ne obmolknite, temveč se oprimite običajne formulacije, kot je na primer: srčno mi je žal.
Načeloma pa se morate izogibati floskul. Naj se sliši še tako dobro, da čas zaceli vse rane, prizadetemu pusti občutek, da ga niste vzeli dovolj resno. Veliko bolj blagodejne so besede, ki pridejo iz srca, tudi če še tako težko pridejo z jezika.
Prenehajte misliti, da morate vedno najti le prave besede. Popolnoma v redu bo, če boste drugemu priznali, da ne veste, kaj bi rekli ali naredili, pri tem pa poudarite, da ste vedno na voljo za pomoč.
Odkrita bližina
Kdor je žalosten, pogosto preveč zahteva sam od sebe in se mu zdi, da se mora čim hitreje spet spraviti v red.
Pokažite, da ste drugačnega mnenja. To lahko naredite z majhno gesto ali pa z ugotovitvijo: Vidim, da še trpiš. Takšen stavek osebe ne ocenjuje, temveč le pokaže na vaše zanimanje in sočutje.
Prostor za čustva
Vsaka žalost se odrazi iz kombinacije povsem individualnih občutkov: strahu, občutka krivde, jeze. Včasih se nakopičijo občutki, za katere se zdi, da niso povezani, toda nekako spadajo skupaj.
Če boste dali osebi, ki trpi, možnost, da izrazi prav vse in se tudi izjoka, ji boste s tem še najbolj pomagali.
Male pomoči
Vsak človek trpi drugače – in vsakemu pomaga kaj drugega. Seveda ne morete vedno vedeti, kaj se z osebo dogaja, zato lahko mirno vprašate, kaj se z njim dogaja in ali lahko kako pomagate.
Lahko tudi predlagate: malenkosti, kot so na primer kratek klic zjutraj, skupni sprehodi ali pa vsakodnevne podpore, ki dajo moči in upanje za prihodnost.
