Alkoholizem je pereča težava, ki je razširjena v današnji družbi. Z njo se sooča veliko ljudi in posledično tudi njihovih najbližnjih.
Alkoholizem pusti posledice v celotni družinski veji in včasih se zdi kot, da se vzorec neprestano ponavlja, dokler ga nekdo ne prekine. Maggie Whiet je delila svojo zgodbo o tem kako se je spoprijela z alkoholizmom svojih dveh bratov in mučno odločitvijo, ki jo je bila po letih zlomljenega srca prisiljena sprejeti. Zapisala je:
Alkoholizem je strašen nasprotnik
»Alkoholizem. Ne glede na to, kolikokrat sem poskušala postaviti meje, rešiti in spremeniti zadeve, je zmagal alkoholizem je. Najprej te prisili, da vzameš lopato in izkoplješ globoko temno luknjo, nato pa te zgrabi in vrže na dno luknje, ki si jo izkopal z lastnimi rokami. In ta proces se ponavlja. Alkoholizem je vseživljenjsko strašen nasprotnik.
Imam tri starejše brate in dva od njiju se že nekaj let odvajata od alkohola oziroma vrtita v začaranem krogu odvisnosti. Oba bi morala biti že večkrat mrtva. Zasvojenosti so grozne. Slabe za ljudi, ki so zasvojeni, in za ljudi, ki jih imajo radi.
Pogosto se zgodijo zelo grozne stvari.
Ker se zgodijo takšne grozote, se sprejemajo težke, boleče odločitve. Takšne, da je treba prekiniti stike z velikim bratom, ki sem ga oboževala kot majhna deklica.
Prav tistim velikim bratom, ki je neko noč med nevihto ostal pri meni. Jokala sem in se prestrašena skrivala pod odejo. Prišel je po mene, me odpeljal v svojo sobo, nato pa sva sedela drug ob drugem pri njegovem oknu in skupaj opazovala nevihto. Tega ne bom nikoli pozabila. Zaradi tega spomina mi je bilo skoraj nemogoče popustiti, da ga ne bi mogla rešiti iz pekla njegove odvisnosti. V mojih možganih in srcu je takrat on pomagal meni, zdaj pa sem bila jaz na vrsti, da pomagam njemu. Edina težava je bila, da je bila njegova nevihta neskončna. Še danes je v njem še vedno grom... Že približno desetletje nisva v stiku drug z drugim.
Dolgo je trajalo, da sem spoznala, da nimam čarobne palice, da bi ga rešila.
Pravzaprav je ljubezen, največja moč na svetu, pravzaprav začela biti največja stiska v boju z odvisnostjo obeh mojih bratov. Prejemanje ljubezni se je spremenilo v enega od njunih sprožilcev za uporabo, morda zaradi lastnih občutkov krivde in sramu.
Opazila sem sprožilec, zato sem se umaknila stran. Deloma zato, da bi poskušala pomagati, in tudi iz samoohranitvenega razloga, ker sem želela, da se moji otroci osvobodijo odvisnosti svojih stricev. Nisem želela, da, da bi moja otroka to gledala. Poleg tega jima je bilo odvisnost pretežko razložiti, saj imata oba avtizem.
Zanimivo je, da mi je njun avtizem pomagal videti odvisnosti v drugačni luči. Moja otroka sta prišla na svet z razvojno motnjo. Nimata stikala za luč na steni, ki bi ga lahko obrnila in ga spremenila. To ni možnost. Toda odvisnosti imajo možnost. Ne pravim, da je lahko. Pravzaprav slišim, kako boleče in težko je, in temu tudi verjamem. Toda dejstvo je, da še vedno obstaja stikalo za luč, ki ga je mogoče obrniti. Odvisniki imajo možnost, da se spremenijo, da postanejo čisti in da to postane trajna izbira.«
Povzeto po: medium.com
Morda vas bo zanimalo tudi:
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
