To so astrološka znamenja, ki se bojijo ponovno ljubiti
To so astrološka znamenja, ki se bojijo ponovno ljubiti
Najlepše kolesarske poti v Sloveniji
Najlepše kolesarske poti v Sloveniji
5 slastnih pudingov s chia semeni
5 slastnih pudingov s chia semeni

Ali lahko z znojenjem res izločimo toksine?

Ali lahko z znojenjem res izločimo toksine? (foto: Profimedia) Profimedia
6. 11. 2017

Tudi tu, kot pri vsem v zvezi s človeško fiziologijo, je resnica malce bolj zapletena.

Dr. Harriet A. Hall pravi, da naj bi naše telo s znojenjem res izločalo strupene snovi, npr. težke kovine in nekatere kemikalije (bisfenol A oziroma BPA), ki se nahajajo v plastiki. Kljub temu pa opozarja: »Domnevnih blagodejnih učinkov savne in ostalih zdravljenj s pomočjo znojenja znanstveni izsledki niso potrdili, poleg tega pa je koncentracija kovin, ki smo jo izmerili v znoju, izjemno nizka.« 

Kakšna je resnica?

Pri izločanju strupov glavno delo opravijo jetra in ledvice, ki se znebijo precej več strupov kot žleze znojnice. 99 odstotkov znoja namreč predstavlja voda; koliko strupenih snovi lahko torej sploh vsebuje?

Vsakodnevno znojenje bo sicer precej pripomoglo k zdravju, a izločanje strupov ne spada med najpomembnejše stvari. Če se boste bolj posvetili temu, kar v telo vnesete s hrano in pijačo, vam ne bo treba tako skrbeti glede snovi, ki jih boste izločili s znojem.

Kaj o izločanju zdravju nevarnih snovi skozi znoj pravi znanost?

1. Znojenje pripomore k izločanju ftalatov. Te uporabljajo pri izdelavi plastičnih igrač, kuharskih pripomočkov, dišav, lakov za nohte, kozmetiki in barvah.

2. Z znojenjem se lažje znebimo BPA-ja. Bisfenol A (BPA) precej uporabljajo pri izdelavi prozorne plastike, pa tudi pri blagajniških računih, vodovodnih ceveh, elektroniki in očalnih lečah. Poleg tega že dolgo vemo, da ima ta spojina določene lastnosti estrogena. Pri ljudeh, ki so ji bili izpostavljeni, je lahko prišlo do prekomerne telesne teže, zgodnje pubertete, spolne disfunkcije in spontanega splava.

3. Znojenje lahko pripomore k izločanju težkih kovin. Te (arzenik, kadmij, svinec in živo srebro, ki so potrjeno oziroma domnevno kancerogene, pa tudi sicer splošno škodljive za telo) so prisotne v vodi, hrani, amalgamskih zalivkah, cigaretah in industrijskih izpustih.

Preberite še: Ali z znojenjem hujšamo?

In 3 razlogi, zakaj ne bi smeli nikoli ponovno uporabiti plastenke 

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri