Voda je praktično povsod, od vlage v tleh do celic v našem telesu. No, verjetno ni organizma, ki v svoji sestavi ne bi imel vsaj deset odstotkov vode.
Odvisno od faktorjev, kot so lokacija, indeks telesne mase, starost in spol, telo odraslega človeka vsebuje približno 55 % vode.
Telo novorojenčka vsebuje še več vode – 75 % – zaradi česar ga lahko primerjamo z ribo. Toda že do prvega rojstnega dne se ta odstotek spusti na 65.
Torej – kakšna je vloga vode v naših telesih in koliko jo moramo dejansko popiti, da ostanemo zdravi?
Profimedia
Voda blaži udarce in 'maže' sklepe, uravnava telesno temperaturo ter 'hrani' možgane in celice v hrbtenjači.
Voda pa se ne nahaja samo v krvi. Možgani in srce odrasle osebe vsebujejo skoraj tri četrtine vode. To je približno takšna količina vlage, kot jo najdemo v banani. Pljuča so bolj podobna jabolku – vsebujejo 83 % vode.
In celo na videz suhe kosti vsebujejo vodo – 31 %.
Če smo v bistvu narejeni iz vode, zakaj moramo potem še vedno toliko piti?
Profimedia
No, vsak dan z znojem, urinom, z iztrebki in celo z dihanjem izgubimo dva do tri litre tekočine. Te funkcije so ključnega pomena za naše preživetje, zato moramo nadomestiti izgubljeno tekočino.
Z vzdrževanjem ravnovesja se izognemo dehidraciji ali prekomerni hidraciji – v obeh primerih lahko pride do škodljivih učinkov za naše zdravje.
Profimedia
Ob prvi zaznavi dehidracije, hipotalamus, predel v možganih, ki prejema informacije o notranjem okolju, dobi signal in povzroči sproščanje antidiuretičnega hormona.
Ko pride do ledvic, se začnejo ustvarjati akvaporini, znani tudi kot vodni kanali, ki omogočajo oziroma povečajo membransko prepustnost za vodo – kar vodi do bolj koncentriranega in temnega urina.
Dehidracija lahko povzroči:
- opazen padec energije,
- razpoloženja,
- vlažnost kože in
- krvnega tlaka ter
- tudi slabše kognitivne sposobnosti.
Dehidrirani možgani morajo delati bolj trdo, da dosežejo enak rezultat kot hidrirani možgani in se zaradi pomanjkanja vode celo začasno skrčijo.
No, tudi pretiravanje pri rehidraciji ni v redu!
Shutterstock.com
To lahko vodi do hiponatriemije!
Običajno jo povzroči prekomerno pitje vode v zelo kratkem roku. S prekomerno hidracijo se pogosto srečujejo atleti, zaradi ekstremnih fizičnih razmer.
Medtem ko dehidrirani možgani povečajo sproščanje antidiuretičnega hormona, preveč hidrirani možgani to upočasnijo ali celo ustavijo in ga sprostijo v kri. Natrijevi elektroliti v telesu se razredčijo, kar povzroči otekanje celic.
V hujših primerih ledvice ne morejo obvladati nastale količine razredčenega urina.
Več o tem si preberite v članku: Prekomerno pitje vode vas lahko pokonča
Sicer pa je vzdrževanjem ravnovesja tekočine (za tiste, ki imamo to srečo, da imamo dostop do čiste pitne vode) preprosto.
Dolgo časa je veljalo, da bi morali popiti 8 kozarcev na dan.
Profimedia
Ta količina je zdaj bolj natančno določena. Zdaj velja, da je količina vode, ki jo moramo vnesti v telo, v veliki meri odvisna od naše telesne teže in okolja.
- Priporočen dnevni vnos se giblje med 2,5-3,7 litra vode za moške in
- približno 2-2,7 litra za ženske, pri čemer številke variirajo glede na naše zdravje, aktivnost, starost in pregrevanje.
Medtem ko je voda najbolj zdrava, druge pijače, tudi tiste s kofeinom, kot sta kava ali čaj, poskrbijo nekaj tekočine.
Vode pa v telo ne vnašamo le s pitjem, ampak se tvori tudi endogeno.
Profimedia
Torej nastaja kot produkt metabolnih procesov – temu pravimo metabolna voda. Končna produkta razgradnje makromolekul hranil sta metabolna voda in ogljikov dioksid:
- pri oksidaciji 100 gramov ogljikovih hidratov nastane okoli 60 gramov vode,
- iz 100 gramov maščob jo lahko pridelamo 100 gramov,
- pri razgradnji 100 gramov beljakovin pa v telesu ostane 40 gramov metabolne vode.
Voda v hrani predstavlja približno petino našega dnevnega vnosa H20.
Sadje in zelenjava, kot so jagode, kumare in celo brokoli vsebujejo več kot 90 % vode in lahko dopolnijo vnos tekočine medtem ko hkrati poskrbijo še za pomembna hranila in vlaknine.
Ustrezna hidracija prinaša tudi številne dolgoročne koristi.
Študije so pokazale, da lahko optimalna hidracija zmanjša možnost za kap, pomaga pri obvladovanju diabetesa in potencialno zmanjša tveganje za nekatere vrste raka.
A ne glede na vse – če poskrbite za ustrezno hidracijo, s tem lahko naredite veliko spremembo – v tem, kako se boste vsak dan počutili, razmišljali in delovali.
* Na voljo so podnapisi v hrvaščini
Viri: www.ted.com; Kočevar, G., Ustvarjen za gibanje, Ciceron, 2013
Preverite še:
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
