To so astrološka znamenja, ki se bojijo ponovno ljubiti
To so astrološka znamenja, ki se bojijo ponovno ljubiti
Najlepše kolesarske poti v Sloveniji
Najlepše kolesarske poti v Sloveniji
3 preprosta pravila, kako se znebiti maščobe na trebuhu
3 preprosta pravila, kako se znebiti maščobe na trebuhu

Kaj je dobro jesti, če smo pod stresom?

Kaj je dobro jesti, če smo pod stresom? (foto: Shutterstock.com) Shutterstock.com
12. 6. 2013

Internist, specialist za preventivno medicino in nutricionist Donald Hensrud s klinike Mayo pravi, da če se želimo obraniti stresnih situacij, moramo predvsem spremeniti navade, se pravi vedenje. Na poti do sprememb obstajajo različni individualni izzivi, ki jih moramo premagati sami.

Kakšen pomen ima hrana za človekovo dobro počutje?

Donald: Diete in prehrana lahko vplivajo na visok krvni pritisk, holesterol, srčne bolezni, rak, diabetes, debelost, na številna zdravstvena stanja. Prehrana je neverjetno pomembna, prav tako pa tudi fizična aktivnost. Še kako res pa je, da smo to, kar jemo. Takšno razmišljanje podpira tudi veliko znanstvenikov s področja medicine.

Kako lahko s hrano, kljub stresu, vplivamo na boljše počutje?

Donald: Najprej poglejmo povezave med stresom in hrano. Veliko ljudi pod stresom se počuti udobneje, če veliko jejo in si s hrano lajšajo stres. Tudi zaradi čustev jih veliko je. Ko smo recimo žalostni, moramo ves čas jesti, lahko pa je tudi obratno. Nekateri ne jejo popolnoma nič. V tem je moč te povezave. Kaj se zgodi?

Med stresom jemo več in navadno napačno hrano, kar pripomore k nastajanj­u številnih pogojev za stanja, o katerih smo govorili: se pravi slabo zdravstveno počutje, bolezni, kar pozneje lahko preide na psiho. Ljudje namreč tako pridobijo težo in imajo slabo vest, kar jih vodi le še do več stresa in razmišljajo o tem, kako bi izgubili težo ter kako je to težko, in jedo še več. Tako padejo v začarani krog in veliko jih ne more izstopiti iz njega.

Zmedejo jih že številne diete, med katerimi morajo izbrati eno. V različnih deželah poudarjajo drugačne sestavine in načine prehranjevanja.

Pojavi se vprašan­je: za kateri način prehranjevanja naj se odločijo, da bo ustrezal ravno njim. Tako se zapletejo v nov začarani krog.

V ZDA je trenutno eden od treh ljudi debel in dva od treh imata prekomerno težo. Stres, diete in zdravje so med seboj zelo močno povezani. Čeprav se osnove prehranjevan­ja slišijo kot zelo preproste, kot da je vsa umetnost v tem, da moram le manj jesti in več vaditi.

Kar je v vsakodnevnem življenju lahko le še problem več.

Donald: Ko nekaj spremenimo, kar velja tudi za prehranjevanje, spremenimo način življenja. Za spremembe pa ni dovolj le znanje, treba je spremeniti tudi obnašanje.

Mar ni ravno to težji del spreminjanja?

Donald: Vsekakor. Ne gre za to, da bi se spremenili v enem dnevu, takoj, pomembno je, da začnemo in gremo korak za korakom.

Druga zanimiva stvar je, da imamo vsi drugačne izzive. Na tisoče različnih stvari je, ki so lahko za nas izziv. Ljudje najdejo veliko različnih razlogov in izgovorov, zakaj se ne morejo spremeniti, nemalokrat nam nutricionistom pravijo: ´Nimam časa za kuhanje. Ne maram kuhati. Ne maram zelenjave. Vsakič, ko se peljem mimo restavracije s hitro prehrano, se moram ustaviti. Jem, ko gledam televizijo ...˙

Dejstvo je, da gre za zelo različne individualne izzive, ki jih mora na poti k spremembam premagati vsak sam. Torej gre za veliko bolj kompleksne težave v odnosu do sprememb.

Mar nismo sami sebi največja težava?

Donald: Pri kompleksnih težavah, kot je ta, ne moremo reševati le ene težave, moramo se lotiti več različnih načinov reševanja težav. Potrebujemo dobro oceno posameznika in izobrazbo, ki pa ni dovolj.

Bolj pomembno je, da imamo veliko različnih orodij, s katerimi lahko oblikujemo rešitve, ki nam pomagajo in so primerne za različna okolja. Pogovarjamo se o stresu in o načinu, kako si lahko sami pomagajo izboljšati življenje. To je le en del sestavljanke.

Prav tako moramo v to vplesti svoj posel, da stvari počnemo bolj enostavno, ker nam bo to pomagalo, da živimo bolj zdravo.

Govorite že o zelo visoki ravni zavedanja pri reševanju težav.

Donald: Za to potrebujemo primerne akademije, vlado, javno zdravstvo, zdravo hrano na cestah, fizične aktivnosti, veliko različnih sredin bi nam moralo pri tem pomagati.

Mar ni pred tem pomembna še naša odgovornost za počutje?

Donald: Najprej je treba začeti pri sebi, in sicer z majhnimi koraki.

Kako si lahko pomagamo s hrano, ko smo pod hudim stresom?

Donald: Treba se je vrniti k osnovnemu in se lotiti preprostih diet. Na kliniki Mayo imamo svoje diete, ki so osnovne. Priporočamo ogromno zelenjave in sadja. To ljudem pomaga, da so zdravi in tudi, da lahko pojedo veliko tega. Tako jim zaradi malo kalorij ni treba stradati, kar jim tudi pomaga, da izgubljajo težo.

Za vsakega človeka imamo drugačne načrte, vendar morajo ljudje s pomočjo lastnih izkušenj sami oceniti, kaj potrebujejo in kaj je njihov izziv.

Kaj lahko naredimo, če na primer ne marajo sadja in zelenjave. Ni treba, da imajo radi vso zelenjavo in sadje, morda le nekaj od tega.

Nudite ljudem, ki so na dietah, tudi kakšno podporo?

Donald: Imajo podporo, recimo spletno podporo. V ZDA so zelo popularni wellnes trenerji, ki delujejo osebno ali prek telefona. Na naši kliniki imamo trenerski wellness program.

Ljudje se lahko vpišejo v program in pokličejo, če imajo vprašanje, kako lahko kaj naredijo ... Dostopni so jim tudi dietologi. Težko je svetovati takšni količini ljudi, toda imamo programe, ki ljudem pomagajo.

Kaj je dobro jesti, če smo zelo pod stresom?

Donald: Ena od stvari, ki jo ljudje delajo, ko recimo želijo izgubiti kilograme, je, da gredo na dieto in jedo veliko manj. Zato poskušamo izbrati zdrav in zabaven način prehranjevanja, ki je hkrati praktičen in trajen.

Imamo tudi nekaj kuharskih knjig, v katerih smo poskušali zbrati hrano in recepte, ki sledijo temu programu. Se pravi, da so enostavni, da ni treba dolge ure ždeti v kuhinji in pripravljati. Jedi so kljub temu dobrega okusa, praktične, zdrave in z malo kalorij.

Recimo?

Donald: S soprogo sva potovala po Grčiji, kjer sva začela jesti grško solato. To je bilo pred 25 leti. Do današnjega dne enkrat na teden doma delava grško solato.

Solata je zdrava, dobrega okusa, z malo kalorij, je drugačna jed, kot smo je vajeni, paše in je še praktična, ker jo lahko doma naredim sam. Naredim jo lahko v 15 minutah.

Tudi mi doma ne jemo vsi vsega, jemo različne stvari. Otroci recimo ne marajo paradižnika, pa jim zato grško solato naredim brez paradižnika.

Dobro je vpeljati malo sprememb, spremeniti navade, začeti pripravljati tradicionalne jedi, ki so bolj zdrave, ali združevati nove kuhinje z novimi recepti. Večji izziv je, če vedno ne pripravljamo enakih jedi.

Dejstvo pa je, da smo kljub vsem možnostim v stiski običajno sami.

Donald: Drži, zato je le treba nekaj malega investirati vase. Na kliniki imam na primer res veliko dela, ampak si najdem čas, da si pripravim zdravo hrano, opravim fizične aktivnosti ...

Če imam zares dober dan, potem še meditiram in s tem naredim nekaj proti stresu. Te stvari ne zahtevajo veliko časa, toda vanje moramo malo investirati. Če tega ne storimo, se ne počutimo dobro in smo v stresu. Gre za to, da si moramo vzeti le malo časa zase.

Mar to ne terja od nas doslednosti in discipline?

Donald: Del tega je prav v tem, da nekaj od tega realiziramo, ker se potem počutimo bolje, čeprav smo utrujeni. Vsak dan si lahko vzamemo malo časa, da nekaj naredimo zase, postopoma pa malo več. Pozorni moramo biti na te male stvari, jih uresničiti, kar bo pripeljalo do velikih razlik in sprememb.

Napisala: Suzana Golubov, foto Shutterstock, @life-feel a life

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri