Na srečo lahko veliko za zmanjšanje stresa naredite sami in s tem poskrbite za svoje zdravje. Ukrepajte še danes!
Kdaj občutite stres? Če boste dobro pomislili, boste ugotovili, da se pojavi takrat, ko se od vas zahteva določen podvig, napor ali je pred vami izziv, ki se ga bojite in pri katerem boste morali izstopiti iz cone udobja. Veliko stresa si naložimo tudi sami, ko se obremenjujemo s stvarmi nad katerimi nimamo nadzora, se družimo z ljudmi, katerih družba nam ne odgovarja in podobno. Konec dneva je telo izčrpano, ker je nenehno v stanju pripravljenosti.
Če se prepoznate v zgoraj opisanih dnevih in so na sporedu precej pogosto, drvite v smeri proti izgorelosti. Skrajni čas je, da ukrepate. Nekatere posledice ste občutili že sami, kot so napete mišice, visok krvni tlak, pospešeno bitje srca, potenje ...
Stres ni nekaj, kar bi morali sprejeti in se sprijazniti, "da tako pač je". Na telo ima mnogo neprijetnih, grozljivih posledic:
Težave s spominom in učenjem
Povezava med spominom in stresom še ni povsem raziskana, vendar strokovnjaki menijo, da ima stres negativne posledice na pomnjenje in učenje. Veliko stresa izkusijo učenci, dijaki in študenti, pa tudi učitelji, predvsem med testi, izpiti in drugimi oblikami ocenjevanja. Pri tem je pomnjenje včasih boljše, včasih slabše - nekateri pod stresom delujejo bolje, drugi doživijo spominsko blokado.
Ni povsem jasno, koliko časa trajajo težave s spominom in učenjem. Lahko pa ukrepate tako, da poskrbite za zadostno količino spanca, redno gibanje, omejevanje kofeina, sproščanje ...
Prebavne motnje
Ko ste pod stresom, se sprostijo t. i. stresni hormoni, ki med drugim vplivajo na prebavo. To lahko občutite kot:
- zaprtje,
- diarejo,
- pomanjkanje apetita,
- slabost,
- trebušne krče,
- druge prebavne motnje.
Stres lahko tudi poslabša že obstoječe prebavne motnje in bolezni.
Izguba las
Ob stresnih dogodkih v življenju, npr. smrt bližnje osebe ali ločitev, ali v obdobjih, ki so za vas posebej stresna, lahko opazite povečano izpadanje las. Telo se bolj osredotoča na preživetje, "manj pomembne" funkcije pa začasno opusti. Vendar obstaja tudi dobra novica: ko stres mine ali ga obvladate, tudi lasje prenehajo odpadati v povečanem obsegu. Da ponovno zrastejo na prejšnjo gostoto pa lahko traja med 6 in 9 mesecev.
Stres lahko poveča tveganje za trihotilomanijo, motnjo, pri kateri si posamezniki začnejo puliti lase.
Pospešeno staranje
Travmatični dogodki in kronični stres lahko pospešijo staranje, kar boste med drugim opazili na koži. Poleg gub lahko ob stresnih obdobjih doživite izbruh aken, luskavico ...
Povišan krvni sladkor
Stres je znani "škodljivec" krvnega sladkorja, saj ga poveča. Če imate diabetes tipa 2 ste že ugotovili, da je vaš sladkor povišan tudi v stresnih situacijah. Stres zviša raven kortizola in glukoze ter poveča vašo odpornost na inzulin. Z vadbo in spremembami v prehrani boste dosegli veliko, vendar se za pomoč obrnite na strokovnjake, da bodo prvi koraki narejeni v pravo smer.
Sproži ali poslabša astmo
Astmatiki natanko veste, o čem govorimo, ker se vam je zelo verjetno to že zgodilo: stres in intenzivna čustva so znani sprožilci astmatičnega napada, lahko tudi poslabšajo simptome.
To se zgodi zato, ker stres vpliva na dihanje, ne glede na to ali ste astmatik ali ne. Mišice se skrčijo, dihanje pa postane hitrejše. Na srečo lahko z dihanjem stres tudi preženete ali ga omilite. Začnite dihati počasi in globoko, lahko štejete do 5 pri vdihu in izdihu. Ponovite tolikokrat, da se vsaj malo sprostite.
Težave s srcem
Eden od prvih simptomih stresa je hitrejše bitje srca. Posledično se zaradi krčenja žil poveča krvni tlak, zato imate večje možnosti za težave s srcem in ožiljem, kot so hipertenzija, visok holesterol in srčni napad. Stres vas lahko sili tudi v druge navade, ki še povečajo možnosti za prej omenjene težave: pomanjkanje fizične aktivnosti, prenajedanje, kajenje, nezdravi obroki ...
Kako lahko ukrepate? Obroke začnite pripravljati sami doma in pazite na vnos sladkorja ter soli. Pojejte več sadja in zelenjave, na urnik pa dodajte redno fizično aktivnost.
Povečan apetit
Kadar izkusite kratkotrajen stres, se bo apetit zmanjšal in kar naenkrat vam kosilo ne bo več dišalo. Pri dolgotrajnem stresu se zgodi ravno obratno, saj se apetit poveča, kar vodi v prenajedanje, pretiravanje s pretirano sladkimi in mastnimi živili. Prej kot se zaveste, pridobite kakšen kilogram. Veliko ljudi namreč hrano poveže s pozitivnimi čustvi, zato se pojavi čustveno prenajedanje - hrana predstavlja varnost.
Ključno je, da prepoznate svoje sprožilce, ki sprožijo prenajedanje in ste nanje pripravljeni. Založite se npr. z zdravimi prigrizki, da po sladkarijah ne boste morali posegati, ali se odpravite na sprehod, kolesarjenje in izvajajte druge aktivnosti, ki sproščajo stres.
Glavoboli
Tenzisjki glavoboli in migrene so pogosto prav posledica stresa. Lahko se pojavijo med stresom ali kasneje, ko se umirite in sprostite, posledice pa pridejo na dan. Pri tenzijskem glavobolu boste imeli občutek, da elastika utesnjuje vašo glavo ali vrat. Glavobol se lahko še poslabša, saj stres povzroči krčenje mišic. Preden posežete po zdravilih, se skušajte umiriti in sprostiti - mogoče vam odleže.
Preverite, kaj vse vam lahko pomaga obvladati stres. Zagotovo boste našli kaj, kar bo primerno tudi za vas.
Viri: Health
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
