Kadar vas v službi, pred maratonom ali drugim večjim dogodkom zajame stres, se spomnite načinov, na katere ga lahko hitro sprostite.
Stres nam lahko pomaga, kadar nas npr. pred izpitom spodbudi, da v glavi preletimo informacije, se hitro odzovemo v določenih situacijah kot je prometna nesreča, ali ko nas spodbudi k begu, kadar je to potrebno. A le do določene mere - ko se s stresom soočamo vsak dan, bo telo stalno v stanju pripravljenosti, kar pomeni, da se ne more sprostiti, in to počasi vodi v izgorelost.
Ko vas naslednjič zajame stres in ste ocenili, da vam to nič kaj ne pomaga, preizkusite katerega od naslednjih načinov sproščanja:
Roko na srce
Tokrat mislimo dobesedno: položite svojo roko na srce. Nekaj časa ostanite tako v tišini. Tako kot mati dojenčka prisloni na svoje srce, da se umiri, enako še vedno deluje v odrasli dobi. Ko boste začutili svoj utrip, bodo možgani dobili signale, da ga morajo umiriti. Posledično se boste sprostili.
"Vse bo vredu"
Če je to nekaj najhujšega, kar vam lahko nekdo reče, ko ste v stresu, potem nasvet očitno za vas ne bo pravi. Tiste, ki besede pomirijo, pa jih enostavno izrecite sami: vse bo vredu. Možgani verjamejo, kar jim povemo, zato si samozavestno ponavljajte te besede, dokler se ne sprostite.
Pišite
Ko vas zajame stres, nas pogosto zajame občutek, da situacija ne bo nikoli minila. A prestali smo jih že toliko, da vemo, da je bo slej ko prej konec. Potrebujete opomnik. V roke vzemite svinčnik in papir ter zapišite, kdaj ste bili pod stresom in je vse skupaj tudi minilo. To je bilo npr. pred večjim nastopom, ko ste utrpeli poškodbo, pred kakšnim športnim dogodkom ... List shranite in ga preberite tudi naslednjič, ko vas zajame stres.
Vizualizirajte
Možgani ves čas predvidevajo dobre in slabe scenarije. Ko ste pod stresom, so aktualnejši slabi. Torej ko stojite na startni črti maratona, lahko razmišljate, da ne zmorete, niste dovolj pripravljeni, se boste poškodovali ... Če uporabite vizualizacijo, si predstavljajte, kako odtečete maraton in kako ste zdržali tiste naporne treninge na pripravah. Enako naredite z vsemi situacijami, npr. ko morate v službi imeti predstavitev: predstavljajte si, kako jo odlično opravite, samozavestno poveste vse, kar je potrebno in na koncu še odgovorite na kakšno vprašanje.
Vstanite ali se usedite
Ko stalno hitite, se možgani nimajo časa prevetriti, zato ste vedno bolj pod stresom. Dajte jim nekaj sekund za odklop tako, da zamenjate položaj telesa: če že cel dan stojite, sedite za hip. Ali vstanite, če ste sključeni pred računalnikom. Čeprav bo vse skupaj trajalo le nekaj sekund, je to dovolj za kakšen vdih in sprostitev možganov.
Globoko dihanje
Vemo, nasvet ste slišali že velikokrat, vendar še vedno deluje. Ko vso pozornost usmerite v dihanje, štejete sekunde za vdih in izdih, začne to pozitivno vplivati na parasimpatični živčni sistem in kmalu umiri vaš srčni utrip. Tudi različne raziskave potrjujejo povezavo med dihanjem in sproščanjem stresa, zato je tehniko vredno preizkusiti. Lahko sledite tudi kakšnim nasvetom vodenega dihanja s spleta.
Vas sprošča določen predmet?
Nekateri se bolje počutijo, ko vidijo določen predmet in ga primejo v dlan. Imate kaj takšnega? Če je predmet manjši, ga vzemite s seboj, kadar pričakujete kakšen stresen dogodek. Lahko ga imate ob sebi ves čas. Kadar se boste morali sprostiti, ga vzemite v roke in pustite, da vas obidejo lepe misli. Lahko je to kakšen izdelek vašega otroka, mogoče kaj s počitnic. Lepi spomini bodo pregnali stres.
Bonus video: Prisluhnite pogovoru z Ano Praznik v podkastu Ob skodelici kave z Živo Avžner
