To so astrološka znamenja, ki se bojijo ponovno ljubiti
To so astrološka znamenja, ki se bojijo ponovno ljubiti
Najlepše kolesarske poti v Sloveniji
Najlepše kolesarske poti v Sloveniji
5 slastnih pudingov s chia semeni
5 slastnih pudingov s chia semeni

Odnos med sorojenci

Odnos med sorojenci (foto: shutterstock) shutterstock
22. 10. 2013 Vir: liza.aktivni.si

Odnos med več otroki iz istega družinskega gnezda je vedno večplasten in nikoli enostaven. Odnos med bratom in sestro, dvema sestrama, bratoma, pa med več njimi je lahko poln ljubezni, rivalstva, prevladuje zaščitniški ali pa izkoriščevalski odnos, vendar nikoli ni to enostaven odnos.

Pomemben je tudi vrstni red rojstva, saj naj bi najstarejši otrok bil prodoren, najmlajši pa bolj razvajen in občutljiv navzven.

Verjetno ima večina od vas, dragi bralci in bralke, kakšnega brata ali sestro. Kako se vedete do njega ali nje? Kakšen 'po-okus' imate, ko se družite z njimi? Ste srečni in zadovoljni? Ali ste tečni, žalostni ali jezni? Namreč, odnos med sorojenci je lahko bogat, poln drobnih pozornosti in velike mere tolerance. To bi bilo idealno. Je pa tudi res, da so številni odnosi med zdaj odraslimi sorojenci zakomplicirani, lahko je polno zamer in očitkov še iz obdobja odraščanja, ko je eden od otrok zameril drugemu glede kakšnih privilegijev, ki jih je imel sorojenec pri na primer starših ali drugi rodbini. Lahko gre za tekmovanje po pozornosti, ki se je iz otroške ali najstniške dobe preneslo tudi v odraslo fazo.

Vedeti je treba, da je vsak posameznik unikat, pa čeprav prihaja iz istega genetskega gnezda istih staršev. Kako se starši vedejo do posameznega otroka, opredeljuje spet vrsta dejavnikov, njihovega vzroka večina ne pozna, vidne so le posledice. Tudi vzgojne tehnike, ki so se recimo uporabljale pri starejšem bratu, so lahko popolnoma drugačne, ko so starši disciplinirali mlajšo sestro, torej hčerko. V družini z več otroki si je vsak od njih moral izboriti pozornost in ljubezen preostalih sorojencev. Lahko je bil tudi jezen dolga leta na brata ali sestro zaradi zamer, ki so se mu dogajale v otroški dobi ali v najstništvu, ko so ga tudi bratje ali sestre zbadali ali se delali norca iz sorojenca.

Vidite, odnosi med posamezniki so vedno komplicirani in večpomenski. Pomembno se je zavedati, da so naši bratje ali sestre dragoceni, da so del naše širše družine, da nam lahko, in seveda mi njim, vedno stojijo ob strani, tudi takrat, ko bodo starši ostareli in bomo ostali sami oziroma bomo lahko bolečino delili z njimi. Tako nisi nikoli res sam. Seveda je tudi bratsko-sestrski odnos treba kultivirati, zalivati, krepiti z zdravo komunikacijo in primernim, predvsem ljubečim in pozornim odnosom.

In zato mi je toliko bolj grozljivo spremljati zgodbe bratov in sester, ki se po smrti staršev cukajo in na smrt kregajo zaradi kosa zemlje ali nadstropja v večstanovanjski hiši ali zaradi drugih materialnih dobrin. Pri tem so pripravljeni poteptati vse, kar so skozi vzgojo in odraščanje prejeli od svojih staršev. Ti bi se lahko obračali v grobu, če bi izvedeli, da so se njihovi potomci 'zravsali' za nekaj, kar jih bo odtujilo za vedno, jih skregalo, prenekatere tudi do konca življenja. To pomeni, da del lastne družine in krvi potepta in s tem izniči tudi del sebe. Ampak pohlep in zavist so očitno marsikje premočni in vodijo življenja udeležencev. Morebiti sem res zlobna, ampak bi vas pri tem spomnila, da nihče od nas ne bo nikoli ničesar s seboj vzel. Ali pa morda?

Torej ponovimo, da je odnos med sestro in bratom, bratoma ali sestrama ali več otroki zelo dragocen in pomemben. Kot v vsak odnos, je treba tudi v tega vlagati in se potruditi ljubeče komunicirati. Obresti so velike – ostanejo vam družinski člani, s katerimi ste odraščali. In obenem lahko dober vzgled prenesete tudi v svojo družino, ko imate sami svoje otroke, torej sinove in hčere, ki ste jim pomemben vzgled. Ne pozabite, oni so zdaj nova generacija sorojencev in opremite jih z medsebojno ljubeznijo, skrbjo in pozornostjo. To je najboljša možna popotnica v odraslo življenje.

Več o zgoraj napisanem si lahko preberete tudi na družabnem omrežju www.facebook.com/Svetovalnica.

Avtorica prispevka je univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja Melita Kuhar Pucko, ki vodi projekt Svetovalnica, www.svetovalnica.si. Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali jo kaj povprašali, pogumno pišite na: info@svetovalnica.si.

Značke: otroci

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri