Ste opazili, da ste po določeni vrsti hrane zaspani in utrujeni, druga vrsta pa vas obdari z obilico energije? Poleg tega vas nekatera živila hladijo, druga ogrejejo.
Hrana res pomembno vpliva na naše telesno in čustveno počutje ter umske sposobnosti. Ta vpliv je odvisen od mnogih dejavnikov, med drugim tudi od nečesa, kar bi lahko zelo poenostavljeno imenovali življenjska energija in ki je več kot zgolj energetska vrednost hrane, izražena v kalorijah.
Kalorična hrana ima lahko zelo malo življenjske energije in, nasprotno, hrana z nizkokalorično vrednostjo lahko vsebuje ogromno snovi, ki podpirajo življenjske procese. Življenjska energija, ki jo prinašajo vitamini, minerali, bioaktivne snovi, antioksidanti, nas torej dobesedno nahrani, medtem ko nas ‘prazne kalorije’ izčrpavajo, saj mora telo porabiti veliko lastne energije, da tako neuravnovešena živila prebavi, kar seveda vpliva tudi na čustvene odzive in umske sposobnosti. Dolgoročno pomanjkanje življenjske energije pa povzroča celo bolezni.
Katera hrana ima veliko življenjske energije?
Na policah supermarketov bomo težko našli hrano, o kakršni govorimo. Rafinirana in predelana živila v plastičnih vrečkah, pločevinkah in podobnih embalažah, pogosto obdelana s konzervansi, da zdržijo tedne ali mesece na policah, ne prekipevajo ravno od življenja. Toliko bolj lično pa je seveda dodelana in kričeča njihova embalaža, ki poskuša prikriti revno in nemalokrat škodljivo vsebino.
Vplivu privlačnih embalaž so še posebej izpostavljeni otroci, zato se moramo z njimi o tem pogovarjati, če želimo, da vzpostavijo odgovoren odnos do lastnega zdravja. Kaj so E-ji? Zakaj sladkor ni zdrav? Kaj so umetne arome? Na seznamu dodatkov k hrani (E-ji) je veliko takšnih, ob katerih je zapisano cello nevarni, sumljivi, kancerogeni, mutageni . . (Seznam najdete tudi na spletu. ) Živilom, ki takšne dodatke vsebujejo, se je treba nedvomno izogniti. Poleg tega naj bi se izognili rafiniranim živilom, kot so bela moka, beli riž, beli sladkor in ne nazadnje rafinirana sol.
Nazaj k naravi
Če želimo hrano, polno življenjske energije, se moramo vrniti tja, kjer življenje nastaja – k naravi. Izkušnje kažejo, da zna narava najbolje poskrbeti za človekove potrebe. Tako so na primer ugotovili, da so rastline, ki rastejo v monokulturi, veliko slabše kakovosti kot tiste, ki rastejo v heterogeni kulturi (pomešane z drugimi rastlinami).
Sobivanje z drugimi vrstami je naravno stanje in potreba rastlin. Mnoge so v milijon letih sobivanja razvile dobre sosedske odnose, med seboj se podpirajo in ščitijo, nasilna osamitev pa je vse te prednosti zapravila in porušila naravno ravnovesje. Rastline so slabše kakovosti, manj odporne proti boleznim in škodljivcem. Tako oslabljene dodatno obremenjujejo še s pesticidi, herbicidi in umetnimi gnojili, ki še bolj spodkopavajo naravno ravnovesje.
Vsaka stvar v naravi ima svoj namen, čas in prostor ter obstaja v sinergiji s preostalimi delčki mozaika – skupaj tvorijo harmonično celoto. In že manjši poseg lahko to ravnovesje poruši. Ko potem poskušamo odpraviti posledice, ne da bi doumeli razlog, pa nastalo neravnovesje še poglabljamo. Vedno več pridelovalcev se tega dejstva zaveda, zato pridelujejo v sodelovanju z naravo in njenimi cikli, kar se jim dobro obrestuje, saj imajo kakovostne pridelke.
Letni čas in geografsko poreklo hrane
Tropski sadeži so zrasli v vročem podnebju, zato imajo na organizem hladilni učinek, kar je zelo dobrodošlo, če prebivate v tropskem pasu. Če živite v hladnejšem podnebju, pa predvsem v zimskih mesecih potrebujete živila, ki telo ogrevajo, zato uživanje tropskega sadja pozimi ni priporočljivo.
Če upoštevamo preprosto pravilo, da uživamo le tista živila, ki so zrasla v naši okolici in ustreznem letnem času, bomo zlahka ohranili ravnovesje organizma. Dobro se je izogibati tudi rastlinam, vzgojenim v rastlinjakih, saj so zrasle v umetno vzpostavljeni klimi in imajo lahko podoben učinek na telo kot živila iz tropskega pasu. Poleg tega rastline v rastlinjaku niso izpostavljene naravnim vplivom (sonce, veter, dež, mraz), ki omogočajo, da rastlina razvije odpornost, medtem ko ustvarja zaščitne snovi, ki koristijo tudi človeku, ki takšno rastlino zaužije.
Kako bomo dobili vse potrebne vitamine in minerale, če se odpovemo vsemu temu? Pozimi res nimamo pestre izbire sadja in zelenjave, a če si priskrbimo živila, ki so pridelana in predelana na način, ki njihovo življenjsko energijo ohranja, bo naša prehrana bogata, saj nas bo oskrbela z vsem, kar potrebujemo.
Kakovostna priprava živil je tako pomembna kot kakovost živila
Živila naj bodo karseda sveža. Veliko bolje je kupiti neopran korenček in ga tik pred uporabo oprati in skrtačiti (najbolje s krtačo iz riževe slame, ki odlično odstrani koščke zemlje, tako da ga ni treba lupiti; dobi se jo v večjih trgovinah z zdravo prehrano). Zemlja namreč deluje kot zaščitna plast. Ko korenček umijemo, se nemudoma začne proces oksidacije, zato z vsako minuto izgubljamo dragocene vitamine.
Zelenjave nikoli ne pripravljamo vnaprej in je ne namakamo v vodi, ki iz nje potegne vse, kar je dobrega. Raje jo kuhamo v sopari kot v vodi, razen če nameravamo zaužiti tudi vodo, v kateri se je kuhala (juhe, enolončnice ali omake).
Enostaven in poceni soparnik, ki ga lahko vstavimo v katerokoli posodo, je na voljo v vseh bolje založenih trgovinah s posodo. Pozimi potrebujemo več kuhane in manj presne hrane, saj kuhana ogreje telo, presna pa ga hladi. Pozorni moramo biti tudi, da hrane ne razkuhamo, saj bi bil tako ves trud zaman.
Pomlad je čas za zeleno!
S pomladjo se začne narava odevati v vse odtenke zelene barve: kalčki, brsti in listnati deli rastlin se rojevajo in razvijajo (cvetovi in plodovi pridejo na vrsto šele pozno pomladi, poleti in jeseni). To je tudi najbolj idealen čas za uživanje kalčkov, ki prav tako uspevajo v tem času.
Kalčki so ‘superhrana’ – koncentrat vitaminov, mineralov in drugih bioaktivnih snovi – zato zadostujejo že v majhnih količinah, pridelamo pa jih lahko tudi doma. Dodajamo jih juham, solatam, omakam, žitaricam, testeninam, sendvičem. Semena za kaljenje, kalilnike ali že vzgojene kalčke najdete v bolje založenih trgovinah z zdravo prehrano.
Pomlad je čas, ko se v naravo odpravimo po regrat, trpotec, koprive in čemaž. Divje rastline, ki rastejo na ekološko neoporečnih območjih, so odličen vir hranilnih, zdravilnih in čistilnih snovi, ki jih po dolgi zimi potrebuje naše telo. Če začutite potrebo, da bi prečistili telo, nikar ne pozabite na te fantastične darove narave.
Uživajte jih čim bolj sveže in čim manj obdelane. Lahko jih nasekljate v polnovredni riž ali kašo iz žitaric, jih uživate v juhah in solatah. Lahko jih tudi kuhate ali pražite, vendar jih solite šele na koncu, da ne pogrenijo.
Za soljenje uporabljajte le najbolj kakovostno nerafinirano morsko sol (solni cvet) ali himalajsko kristalno sol, ki je prava zakladnica dragocenih mineralnih snovi in ima v nasprotju s prečiščeno kuhinjsko soljo zelo blagodejne učinke na telo.
Maša Bilobrk
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
